Barok v Sloveniji: MATEJA BERLOTA z 10-strunsko lutnjo

Recenzija kar treh prireditev in 6. solističnega koncerta v Narodnem muzeju Slovenije:

Barok v Sloveniji in nastop MATEJA BERLOTA z 10-strunsko lutnjo

Neandertalčeva piščal, original hrani Narodni muzej v Ljubljani

Piše: Franc Križnar

Razstava v ljubljanskem Narodnem muzeju Barok v Sloveniji/Arhitektura in uporabna umetnost osvetljuje tako posvetno kot sakralno podobo naše nekdanje Slovenije v času baroka, t. j. v 17. in 18. stol. Gre za prikaz posvetnih, verskih in družbenih tokov tistega časa in prostora. Razkriva bogastvo kulturnih stikov in vplivov, ki so sooblikovali slovensko umetnost. V tem primeru so to dosežki arhitekture in uporabne umetnosti časa, predstavljenih skozi prihod novih cerkvenih redov jezuitov in kapucinov, novih gradenj ter prenove stolnih, mestnih, podružničnih in romarskih cerkva ter samostanov. Posvetni del te razstave pa z mestnimi hišami, palačami in podeželskimi dvorci ter njihovo opremo zaznamuje predstavitev prostorov oblasti in življenja v mestu in na deželi. Še več, v NMS gre še dodatno za glasbeno oz. zvočno podobo mnogo daljšega časa, časa pred 60.000. leti, s pojavom in odkritjem (pred 30.-imi leti) Neandertalčeve piščali. Torej take ali drugačne glasbene umetnosti na Slovenskem od jame do baročne (koncertne) dvorane. Tokratne kar tri prireditve (NMS Ljubljana, 11. dec.) so bile nemalo povezan s hkratno razglasitvijo Vlade RS Arheološkega parka Divje babe za kulturni spomenik državnega pomena. Odločitev, kot so poudarili na Ministrstvu za kulturo, zagotavlja »najvišjo raven varstva ter dolgoročno načrtno upravljanje« enega najpomembnejših paleolitskih najdišč v Sloveniji in širši regiji. V ta namen se je tokrat zvrstilo kar troje dogodkov tako ali drugače povezanih z Neandertalčevo piščaljo, barokom na Slovenskem in zaključnim koncertom.

Dr. Drago Kunej z eno izmed replik

Dr. Drago Kunej z GNI ZRC SAZU je najprej predstavil številne replike Neandertalčeve piščali. Potem, ko so jo v preteklosti v umetni glasbi in drugače že predstavili skladatelj Nenad Firšt, trobentač Ljuben Dimkaroski, multiinštrumentalist Boštjan Gombač in skladatelj Žiga Stanič, je prišel zdaj na vrsto še eden od specialistov za tovrstno odkrivanje in promocijo D. Kunej. Seveda je pri njegovih številnih tovrstnih interpretacijah na prvem mestu zvok sam in še ne glasba. V tem prvem napovedanem klepetu je prišlo do marsičesa novega tovrstnega vedenja, zlasti pa še bogat muzejski repertoar v vseh teh tridesetih letih za skrb za Neandertalčevo piščal.

Mag. Darko Knez s slonokoščeno (tenorsko) kljunasto flavto, Narodni muzej v Ljubljani

Na drugem klepetu je mag. Darko Knez predstavil iz bogate zbirke glasbil in inštrumentov NMS nekatera glasbila in med njimi še posebej izpostavil slonokoščeno (tenorsko) kljunasto flavto. Izvirnik, na katerega se občasno še igra, je iz ok. 1700. leta. Kot eden redkih tovrstnih inštrumentov je bil izdelan v nemškem Nürnbergu.

Solist na 10-strunsko baročno lutnjo Matej Berlot

Program koncerta

Na finalnem koncertu je nastopil z 10-strunsko (baročno) lutnjo odličen Matej Berlot. V osrednjem muzejskem razstavnem prostoru NMS se je eden naših najvidnejših (mladih) kitaristov in lutnjarjev predstavil s solističnimi deli za svoj tokratni inštrument-lutnjo italijanske provenience. Mladi Berlot je začel z dvema Toccatama avstrijsko-italijanskega virtuoza in skladatelja Giovannija Girolama Kapsebrgerja, Chiaccono Marione alla vera Spagnola italijanskega lutnjista in skladatelja Alessandra Piccinija, za zaključek pa še z edino ciklično, 5-stavčno Sonato št. 9 v c-molu italijanskega glasbenika (teorba, lutnja, kitara, mandola, mandolina in čembalo) in skladatelja Giovannija Zambonija. Tukaj je mladi umetnik prikazal največ, saj je vseh pet »klasičnih« baročnih stavkov ponudilo izvajalcu številne kontraste; tako v tempih kot v poetičnih izrazih. Ti so nemalo povezani z melodijami in harmonijami, največ pa še številni lutnjistovi dinamični kontrasti. V njih je znal obuditi vse tiste interpretativne tenkočutne izvajalske podrobnosti, ki smo jih sicer pričakovali in tudi slišali. (Mladega) Umetnika je na tale ljubljanski oder z Dunaja pripeljalo sodelovanje med NMS z Novo Scholo Labacensis, oddelkom za staro glasboGlasbene šole Ljubljana Vič Rudnik in še zlasti z njihovim nadebudnim Borisem Šinigojem.