Banka Slovenije pričakuje vidnejše posredne učinke ameriških carin

V Sloveniji se je v prvem četrtletju nadaljevala razmeroma ugodna rast gospodarske aktivnosti, ob povečanih tveganjih, povezanih predvsem s carinsko politiko ZDA, pa je nadaljevanje leta precej bolj negotovo. Posredni učinki bi lahko bili vidnejši, ugotavlja Banka Slovenije.

Negotovosti v evrskem in slovenskem gospodarstvu so zadnje obdobje povezane predvsem z ukrepi gospodarske in carinske politike ZDA. “Čeprav je neposredna menjava med gospodarstvoma Slovenije in ZDA razmeroma majhna, ocenjujemo, da bodo posredni učinki uvedbe carin prek evropskih trgov in svetovnih vrednostnih verig lahko vidnejši,” v najnovejšem pregledu makroekonomskih gibanj, objavljenem danes, ugotavlja Banka Slovenije.

Slovenija je namreč majhno in močno odprto gospodarstvo, zato imajo lahko povečane protekcionistične težnje na nas izrazit vpliv. Z zunanjo menjavo ZDA je sicer povezanih približno 15.000 delovnih mest v Sloveniji.

Glede na zadnje negotove geopolitične razmere in s tem povezane dodatne izdatke v obrambo so v Banki Slovenije analizirali tudi značilnosti podjetij v obrambnem grozdu Slovenije. Ugotavljajo, da podjetja, vključena vanj, prihajajo iz različnih dejavnosti, največ iz predelovalnih, ustvarijo pa približno en odstotek skupne dodane vrednosti.

Najnovejši anketni kazalniki sicer kažejo, da je evrsko območje v prvem četrtletju doseglo šibko rast, ki so jo še naprej poganjale storitve. Kljub rahlemu izboljšanju sestavljenega kazalnika PMI v marcu ostajajo gospodarske razmere zahtevne in negotove, še posebej glede trgovinske politike, kar se odraža tudi v nadaljnjem upadanju razpoloženja.

“Negotovost vpliva tudi na slovensko gospodarstvo, kjer se kažejo precejšnje razlike med dejavnostmi,” ugotavlja centralna banka.

Ob anketni krepitvi gradbene dejavnosti in razmeroma ugodnih ocenah podjetij o končnem trošenju se je gospodarsko razpoloženje v prvem četrtletju rahlo izboljšalo. Nasprotno pa se slabšajo razmere v predelovalnih dejavnostih, kjer je bila v prvih dveh mesecih proizvodnja medletno manjša. Umirjanje nakazujejo tudi realni kazalniki potrošnje.

“Kratkoročni napovedni modeli za prvo četrtletje ob sicer velikem razponu ocen za zdaj nakazujejo ugodno četrtletno rast bruto domačega proizvoda (BDP), nadaljevanje leta pa je precej bolj negotovo,” pravi Banka Slovenije.

Trg dela kljub znakom umirjanja v zasebnem sektorju ostaja tesen. To se kaže v upadu stopnje registrirane brezposelnosti na 5,1 odstotka in še vedno pozitivnih pričakovanjih glede prihodnjega zaposlovanja. Skupaj z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju se posledično rast povprečne plače ohranja blizu sedmih odstotkov.

Rast cen se je marca nekoliko povišala in je dosegla 2,2 odstotka, potem ko je bila februarja 1,9-odstotna. Okrepila se je rast cen hrane, kar je po navedbah centralne banke odraz razmer na svetovnih trgih in krepitve cen vzdolž prehrambnih proizvodnih verig, medtem ko energenti ostajajo medletno cenejši.

Osnovna inflacija se je pospešila na 2,4 odstotka (februarja 2,2 odstotka), pri čemer se ohranja povišana predvsem pri storitvah ob še vedno okrepljeni rasti stroškov dela. Rast cen drugega blaga ostaja razmeroma nizka in skladna z dolgoročnim povprečjem.

Primanjkljaj in dolg države sta v deležu BDP lani upadla, negotovosti za javne finance pa so še vedno povečane. “Javnofinančna gibanja ostajajo pod vplivom številnih tveganj: zunanjih, ki izhajajo iz geopolitičnih (večanje obrambnih izdatkov) in trgovinskih sprememb (carine), ter domačih, vezanih na pripravo in izvajanje različnih reform (pokojninska, zdravstvena, dolgotrajna oskrba), višjih obrestnih izdatkov ter nadaljnjo obnovo po poplavah,” pravi centralna banka.