Baletno tekmovanje BALTEK že desetletja ostaja najvišja državna referenca, prostor, kjer se oblikujejo samozavest, odrska zrelost in občutek pripadnosti baletni skupnosti!

2 hours ago 16

Dogodek, ki ga organizirata Zveza slovenskih glasbenih šol (ZSGŠ) in komisija TEMSIG, je med 30. januarjem in 1. februarjem 2026 mladim talentom omogočil nastope pred strokovno žirijo in publiko.

Po dveh letih se je v čudoviti Gledališki in koncertni dvorani Lendavi ponovno odvil BALTEK, 17. tekmovanje mladih baletnih plesalcev Republike Slovenije. To bienalno tekmovanje predstavlja najvišjo državno instanco, kjer lahko naši baletni plesalci in plesalke predstavijo svoje tehnično in umetniško znanje. Dogodek, ki ga organizirata Zveza slovenskih glasbenih šol (ZSGŠ) in komisija TEMSIG, je med 30. januarjem in 1. februarjem 2026 mladim talentom omogočil nastope pred strokovno žirijo in publiko.

Po uradnem razpisu se tekmovanja lahko udeležijo baletni plesalci, ki se šolajo v javnih in zasebnih glasbenih in baletnih šolah, na konservatorijih za glasbo in balet ali umetniških gimnazijah, pa tudi učenci slovenskih glasbenih šol v zamejstvu ter slovenski državljani, ki se izobražujejo v tujini ali si znanje pridobivajo na drugačen način. V najvišji, III. kategoriji, lahko tekmujejo tudi profesionalni plesalci s slovenskim državljanstvom.

V Sloveniji kot uradni baletni izobraževalni ustanovi na srednješolski ravni delujeta dva konservatorija – Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana (KGBL) in Konservatorij za glasbo in balet Maribor (KGBM). Na obeh učenci sledijo zahtevnejšemu in razširjenemu programu, ki vključuje večje število ur klasičnega baleta, sodobnih plesnih tehnik, repertoarja, odrske prakse ter strokovno-teoretičnih predmetov. Tak sistem omogoča kontinuirano, vsakodnevno delo ter postopno profesionalno usmerjanje mladih plesalcev.

Poleg konservatorijev deluje po Sloveniji tudi več glasbenih šol, ki ponujajo osnovni baletni program. Ta je po obsegu precej skromnejši, saj pouk praviloma poteka le dvakrat tedensko, učni načrt pa je prilagojen širšemu, tudi ljubiteljskemu izobraževanju. Čeprav ima tak model pomembno vlogo pri popularizaciji baleta in prvem stiku otrok z umetnostjo plesa, je za resnejši tehnični razvoj in sistematično pripravo na višjo raven baletnega izobraževanja pogosto nezadosten. Pedagog mora s talentiranimi otroci, ki si želijo nadaljevati baletno pot profesionalno, najti možnost za dodatno delo izven rednega plana, oziroma ga usmeriti na enega od Konservatorijev.

V Sloveniji pa poleg javnih izobraževalnih ustanov deluje tudi cela vrsta zasebnih plesnih šol, ki balet poučujejo kot osnovno ali dopolnilno dejavnost. Te šole pogosto predstavljajo prvi stik otrok s klasično plesno tehniko, mnogim pa omogočajo tudi intenzivnejše, individualno prilagojeno delo v manjših skupinah. BALTEK ostaja odprt tudi zanje. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi otroci in mladostniki, za katere njihov pedagog ali mentor presodi, da dosegajo ustrezno tehnično in umetniško raven. Pri tem pa velja pomembno načelo: kriteriji ocenjevanja so za vse tekmovalce enaki, ne glede na to, ali prihajajo iz konservatorija, glasbene šole ali zasebnega studia ter ne glede na obseg ali intenzivnost njihovega rednega izobraževanja. Enotnost meril daje tekmovanju posebno težo in verodostojnost – na odru štejeta zgolj znanje in umetniška prepričljivost posameznika.
BALTEK tako predstavlja skupno strokovno stičišče različnih izobraževalnih poti ter redko priložnost, da se na istem odru srečajo učenci različnih programov, primerjajo svoje znanje in dobijo objektivno povratno informacijo stroke. BALTEK ni le tekmovanje, temveč tudi srečanje, primerjava in dragocena učna izkušnja. Mladi plesalci stopijo na oder pred strokovno žirijo in občinstvo, pogosto prvič v tako profesionalnih pogojih – z odrsko lučjo, gledališko tišino in zavedanjem, da šteje vsak detajl: linija roke, čistost pozicije, muzikalnost, prezenca. Za mnoge je to prvi stik z resničnim odrom, za druge potrditev večletnega dela. Za vse pa pomemben korak na njihovi plesni poti. Tako BALTEK že desetletja ostaja najvišja državna referenca – ne le kot merilo znanja, temveč kot prostor, kjer se oblikujejo samozavest, odrska zrelost in občutek pripadnosti baletni skupnosti.

Zame ima BALTEK tudi posebno osebno dimenzijo. Na prejšnjem tekmovanju 2024 sem bila namreč povabljena kot vodja tekmovanja, kar mi je predstavljalo veliko čast, hkrati pa tudi izjemno odgovornost. Skrb za organizacijo, usklajevanje urnikov, komunikacijo z mentorji, žirijo in tekmovalci ter nešteto drobnih logističnih podrobnosti mi je omogočila, da sem dogodek spoznala povsem od znotraj – kot kompleksen mehanizem, ki lahko deluje le ob predanem timskem delu in ljudeh, ki verjamejo v pomen baletnega izobraževanja. Pestro dogajanje tistih dni sem takrat strnila tudi v prispevku za portal, ki ga pravkar berete in sicer tukaj https://www.paradaplesa.si/na-spici/naj-zivi-balet-naj-zivi-ples-dogajanje-na-16-tekmovanju-mladih-baletnih-plesalcev-v-lendavi-je-bilo-pestro/

Letošnji BALTEK pa sem doživela z druge strani – prvič kot mentorica svojih učenk. V najmlajši, 1. A skupini sta na oder stopili dve deklici iz moje šole, z vso otroško iskrenostjo, pogumom in tremo. Ker sta dekleti začeli z baletnim izobraževanjem pri meni šele v septembru 2025, njuno baletno znanje od prej pa je bilo izredno skromno, smo morale nadoknaditi ogromno. Skupna želja in cilj nam je predstavljalo pokazati naše delo, napredek s solidno uvrstitvijo. Dekletoma sem ob pripravah izpostavila napotek – ne ciljamo na medalje; uvrstitev v drugi krog je za nas dovolj velika nagrada. In to nam je tudi uspelo. Čestitke še enkrat, Lara in Neža, ponosna sem na vaju.

Kar zadeva sam potek tekmovanja in rezultate, je bil letošnji BALTEK zasnovan premišljeno in spodbudno. V prvem krogu je žirija naprej uvrstila vse tekmovalke in tekmovalce, kar se mi zdi izjemno pomembna in pedagoško smiselna odločitev. Za otroke in mladostnike je namreč tak nastop pogosto vrhunec celotnega šolskega leta – mesecev vaj, ponavljanj, padcev in ponovnih poskusov, neštetih ur v dvorani ter potrpežljivega piljenja tehnike pod budnim očesom mentorjev. Tak pristop v njih ne spodbuja zgolj tekmovalnosti, temveč predvsem njihovo rast, samozavest in odrsko zrelost. BALTEK tako ne deluje kot izločevalni filter, temveč kot prostor predstavitve in rasti. Mladi plesalci dobijo priložnost, da svoje delo pokažejo v celoti, v resničnih odrskih pogojih, kar je za njihov razvoj pogosto pomembnejše od same tekmovalne razvrstitve – četudi v vsakem izmed njih seveda tiho tli želja po najvišjem priznanju.

Posebno težo letošnjemu tekmovanju je dajala petčlanska strokovna komisija, sestavljena iz uveljavljenih baletnih umetnikov z bogatimi domačimi in mednarodnimi izkušnjami. Člane žirije povezuje dolgoletna profesionalna odrska praksa ter mentorsko delo, pri tem pa niso bili neposredno vključeni v izobraževanje nastopajočih otrok, kar je zagotavljalo jasno strokovno distanco, objektivnost in nepristranskost ocenjevanja. Komisijo so sestavljali: Filip Jurič – izobražen na mariborskem konservatoriju, danes solist ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, z bogatim repertoarjem klasičnih in sodobnih vlog, Anton Bogov – rojen v Omsku, baletno izobraževanje je zaključil v Almatiju v Kazahstanu, nato pa razvil izrazito mednarodno kariero z gostovanji v Evropi, Aziji in ZDA. Kot dolgoletni vodilni solist SNG Maribor sodi med naše najbolj prepoznavne baletne umetnike. Za svoje umetniške dosežke je prejel številne nagrade na mednarodnih tekmovanjih ter pomembna slovenska priznanja, med drugim nagrado Lydie Wisiakove, Glazerjevo listino in nagrado Prešernovega sklada, kar potrjuje njegovo izjemno tehnično in umetniško raven ter strokovno avtoriteto. Tasja Šarler Vogrin – šolana na ljubljanskem konservatoriju, danes solistka ljubljanskega baletnega ansambla. Evgenija Koškina – rojena v Ukrajini, kjer je pridobila osnovno baletno izobrazbo, nato pa svojo solistično kariero in pedagoško delo razvila v SNG Maribor, kjer deluje kot umetnica in mentorica mlajšim generacijam. Korana Bilan – baletna pedagoginja iz Splita ter vodja baletne šole, ki se posveča sistematičnemu razvoju mladih plesnih talentov.

Raznolika strokovna ozadja, mednarodne izkušnje ter odsotnost neposredne pedagoške povezave z nastopajočimi so prispevali k občutku zaupanja v delo komisije. Ocenjevanje je temeljilo predvsem na tehničnem znanju, čistosti, muzikalnosti in umetniški prepričljivosti posameznika, končna razdelitev mest pa je po mojem osebnem mnenju realno odražala prikazano znanje ter delovala premišljeno in pravično. Za primerjavo – leta 2024 je bila komisija tričlanska, med člani pa je sodelovala tudi Georgeta Capraroiu, zaposlena na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana kot redna profesorica klasične podržke in repertoarja. To je odprlo razmislek o potrebi po večji strokovni distanci med člani komisije in tekmovalci. O tem sem kot vodja tekmovanja pripravila tudi pisno poročilo ter predlagala izboljšave pri oblikovanju komisije v prihodnje. Letošnji model pet članske komisije z gostjo iz tujine in jasno strokovno distanco do tekmovalcev se je pokazal kot posebej premišljena in transparentna rešitev, ki bi lahko v takšni ali podobni obliki postala vodilo za naslednja tekmovanja.

Za pripravo, organizacijo in strokovni nadzor tekmovanja je bila zadolžena tudi komisija TEMSIG, ki jo je vodila predsednica Betka Bizjak Kotnik kot predstavnica srednjih glasbenih in baletnih šol (Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana). Podpredsednik komisije je bil Miha Rogina z Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Med člani so sodelovali Helena Valerija Krieger kot predstavnica za ples (Konservatorij za glasbo in balet Maribor), Martina Valant, Vesna Cestnik Tehovnik in Simon Mlakar kot predstavniki osnovnega glasbenega šolstva, ter Tonja Lapanja Brenčič kot predsednica Zveze slovenskih glasbenih šol.

Posebna pohvala gre tudi vodji letošnjega tekmovanja, Sonji Kerin Krek, ki je svoje baletno izobraževanje zaključila v Ljubljani, nato vrsto let plesala v ansamblu SNG Opera in balet Ljubljana, danes pa v istem zavodu deluje kot arhivistka. S svojo dolgoletno odrsko in organizacijsko izkušnjo je dogodek vodila mirno, natančno in premišljeno. Celoten potek je dajal občutek reda, profesionalnosti ter spoštovanja do tekmovalcev in mentorjev.

Tekmovanje je potekalo strnjeno skozi tri dni. V petek je bil na sporedu prvi tekmovalni krog, kjer so se predstavili vsi prijavljeni plesalci in plesalke. Sobota je bila namenjena drugemu krogu, v nedeljo je sledil slavnostni zaključek s koncertom in razglasitvijo rezultatov, ki je združil najboljše točke tekmovanja ter podelitev priznanj in nagrad najuspešnejšim mladim baletnim talentom. Takšna razporeditev je omogočila jasen ritem dogodka – od prve predstavitve, preko ponovnih nastopov do zaključnega praznovanja baletnega dela in uspehov celotne generacije.

Komisija je vse tekmovalce iz prvega kroga uvrstila tudi v drugi krog, kar osebno toplo pozdravljam. Otroci so se namreč s svojimi mentorji na nastope pripravljali dolgo in predano, skozi mesece rednega dela, ponavljanj in piljenja tehničnih podrobnosti. Možnost, da se na odru predstavijo dvakrat, jim zagotovo prinese dragocene odrske izkušnje, več samozavesti ter občutek napredka, ki ga v razredu ni mogoče nadomestiti.