ARTICLE AD BOX
Azijske delnice padajo: Trump napovedal nove carine na jeklo in aluminij
Azijske delnice so se v ponedeljek znižale, medtem ko se je vrednost dolarja okrepila, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump napovedal uvedbo novih carin, vključno z jeklom in aluminijem. Ukrep, ki bi lahko prispeval k dvigu inflacije, bi lahko omejil možnosti za znižanje obrestnih mer s strani ameriške centralne banke.
Trump je v pogovoru z novinarji na krovu letala Air Force One dejal, da bo v ponedeljek objavil 25-odstotne carine na ves uvoz jekla in aluminija v ZDA, medtem ko bodo dodatne vzajemne carine razkrite v torek ali sredo. Te izjave so sledile opozorilu nemškega kanclerja Olafa Scholza, da je Evropska unija pripravljena ukrepati “v eni uri”, če ZDA uvedejo carine na evropsko blago, kar povečuje tveganje stopnjevanja trgovinske vojne.
Kitajska je napovedala povračilne carine na določene ameriške izvozne izdelke, ki bodo začele veljati v ponedeljek, vendar ni nobenih znakov napredka v pogajanjih med Pekingom in Washingtonom.
“To bi lahko bilo strateško pogajalsko orodje za predsednika Trumpa ali pa začetek dolgotrajne trgovinske vojne,” je ocenil Stephen Dover, vodja inštituta Franklin Templeton. Opozoril je, da skoraj polovica ameriškega uvoza služi kot vložek za domača podjetja, kar pomeni, da bodo ta morala višje stroške prenesti na potrošnike, absorbirati nižje marže ali preoblikovati dobavne verige.
Gibanje valut in delniških trgov
Analitiki domnevajo, da bodo valute držav, ki jih Trumpove carine neposredno prizadenejo, padle v primerjavi z dolarjem, da bi delno nadomestile nove davčne obremenitve in ohranile konkurenčnost njihovega izvoza. Carine bi lahko povzročile tudi pritisk na dvig inflacije v ZDA, kar bi dodatno omejilo prostor za ameriško centralno banko Federal Reserve pri morebitnem omilitvenju monetarne politike.
Trgi so že prilagodili svoja pričakovanja glede znižanja obrestnih mer v tem letu. Po petkovem optimističnem poročilu o zaposlovanju so pričakovanja padla na 36 bazičnih točk, kar je manj od predhodnih 42 bazičnih točk.
Predsednik Federal Reserve Jerome Powell bo v torek in sredo nastopil pred predstavniškim domom, pri čemer bo vpliv carin na monetarno politiko gotovo ena ključnih tem. Njegovo pričanje bo sledilo tudi objavi podatkov o potrošniških cenah za januar, ki bi lahko razkrili zgodnje znake inflacijskih pritiskov. Podjetja namreč že zdaj višajo cene v pričakovanju davčnih obremenitev.
V petek objavljena raziskava med potrošniki je pokazala znatno povečanje inflacijskih pričakovanj za prihodnje leto, čeprav so dolgoročnejši obeti ostali stabilnejši.
Surovine in vpliv na trge
Vlagatelji so se odzvali s povečanjem vrednosti dolarja, kar se je odrazilo v njegovem indeksu pri 108,38 točke. Evro je upadel za 0,2 odstotka na vrednost 1,0305 ameriškega dolarja, medtem ko je trgovinsko občutljivi avstralski dolar padel za 0,3 odstotka na 0,6253 ameriškega dolarja.
Tečaj ameriškega dolarja je poskočil za 0,4 odstotka v primerjavi z japonskim jenom in dosegel vrednost 152,02, s čimer je povrnil del izgubljene vrednosti iz preteklih dni, ko so krožile špekulacije o morebitnem zvišanju obrestnih mer s strani japonske centralne banke.
Najširši indeks azijsko-pacifiških delnic izven Japonske se je znižal za 0,1 odstotka, medtem ko je japonski indeks Nikkei ostal skoraj nespremenjen. Južnokorejski glavni indeks je padel za 0,2 odstotka, pri čemer so bile največje izgube pri proizvajalcih jekla. Kitajski modri žetoni so se le malo spremenili, saj so skrbi glede deflacije ublažili podatki, ki so pokazali, da se je potrošniška inflacija januarja pospešila na najvišjo raven v zadnjih petih mesecih.
Na evropskih trgih so terminske pogodbe Euro Stoxx 50 pridobile 0,2 odstotka. Enaka rast je bila pri terminskih pogodbah FTSE. Terminske pogodbe DAX so zrasle za 0,1 odstotka.
Wall Street
Na Wall Streetu so se terminske pogodbe na začetku trgovanja znižale, a so se kasneje okrepile. Terminske pogodbe na S&P 500 so pridobile 0,2 odstotka, medtem ko so terminske pogodbe na Nasdaq dodale 0,3 odstotka. Prejšnji teden so delnice doživljale nihanja zaradi mešanih rezultatov dobička podjetij, čeprav je skupna rast dobička na delnico znašala 12 odstotkov, kar je preseglo prvotne ocene 8 odstotkov.
“Carine so ključno tveganje za zmanjšanje naših napovedi dobička na delnico za leto 2025,” so zapisali analitiki pri Goldman Sachs. Po njihovih ocenah bi se efektivna carinska stopnja v ZDA lahko povečala za 5 odstotnih točk, kar bi znižalo dobiček na delnico za od 1 do 2 odstotka.
Poleg tega so opozorili, da povečana politična negotovost negativno vpliva na vrednotenje delnic. Slednje namreč zvišuje premijo za tveganje pri lastniškem kapitalu in ustvarja pritisk navzdol na pošteno vrednost delnic.
Tveganje ponovne inflacije je povzročilo padanje cen državnih obveznic. Donosi desetletnih obveznic so dosegli 4,495 odstotka, kar je rast glede na prejšnji teden, ko so bile pri 4,400 odstotka.
Zlato in nafta
Vrednost zlata je kljub temu dosegla rekordne ravni pri 2.886 ameriških dolarjih za unčo, deloma zaradi govoric, da bi Trump lahko uvedel carine na kovine. Povpraševanje po fizičnem zlatu v Londonu se je povečalo. Kupci so se namreč želeli izkoristiti priložnost in izogniti morebitnim novim davkom v ZDA. V ponedeljek se je cena zlata dvignila za 0,3 odstotka in dosegla vrednost 2.869 ameriških dolarjev za unčo.
Nafta pa se ni odrezala tako dobro. Kljub temu so trgi po treh tednih izgub doživeli rahlo okrevanje. Cena surove nafte Brent se je povečala za 42 centov na 75,08 ameriškega dolarja za sod. Ameriška surova nafta se je podražila za 39 centov na 71,39 ameriškega dolarja za sod.
Portal24; Foto: Pexels
Objava Azijske delnice padajo: Trump napovedal nove carine na jeklo in aluminij je bila najprej objavljena na Portal24.