Astronomi s teleskopom Event Horizon raziskujejo soje črnih lukenj

Astronomi s teleskopom Event Horizon raziskujejo soje črnih lukenj

Raziskovanje ogromnih črnih lukenj v središčih galaksij je že dolgo v ospredju astronomskih prizadevanj, pri čemer pozornost ni usmerjena zgolj na same črne luknje, temveč tudi na njihove izjemne soje. Soji, ki dosegajo skoraj svetlobne hitrosti in segajo na razdalje milijonov svetlobnih let, ostajajo ena največjih skrivnosti sodobne astrofizike, navaja Space.com. Ključna vprašanja o njihovem nastanku in pospeševanju so zdaj predmet poglobljenih raziskav ekipe astronomov, ki jo vodi Anne-Kathrin Baczko s tehnološke univerze Chalmers na Švedskem.

Event Horizon Telescope kot ključni instrument

Raziskovalna skupina je svoje raziskave osredotočila na uporabo Event Horizon Telescope (EHT), mreže osmih radijskih teleskopov, ki skupaj delujejo kot en instrument v velikosti planeta. EHT, ki ga je mednarodno sodelovanje prvič uporabilo leta 2017, omogoča izjemno natančno opazovanje skritih galaktičnih jeder, kjer nastajajo ti mogočni soji. Ena izmed raziskovanih galaksij je NGC 1052, ki se nahaja približno 60 milijonov svetlobnih let od Zemlje v ozvezdju Kit.

NGC 1052 gosti ogromno črno luknjo, katere masa presega 150 milijonov Sončevih mas. Črna luknja izstreljuje bipolarne curke z vzhodne in zahodne strani, kar omogoča podrobna opazovanja. Kljub temu pa je ta cilj zaradi kompleksnosti in šibkosti vira eden bolj zahtevnih za raziskave. Baczko je poudarila, da pri začetku raziskav ni bilo zagotovila, da bodo pridobili uporabne podatke, vendar se je strategija izkazala za uspešno.

Podrobnosti opazovanj in prihodnji načrti

EHT-jeva opazovanja so razkrila, da območje okoli črne luknje v galaksiji NGC 1052 oddaja močne radijske valove z valovno dolžino enega milimetra. Ta spekter omogoča teleskopu zajem najostrejših možnih slik. Območje pa je še svetlejše pri daljših valovnih dolžinah, kar odpira vrata prihodnjim raziskavam z uporabo novih instrumentov, kot sta naslednja generacija Very Large Array (ngVLA) v Novi Mehiki in razširjena različica EHT. Ti teleskopi naj bi v prihodnosti omogočili celo snemanje videoposnetkov črnih lukenj.

Prašno območje okoli črne luknje NGC 1052, kjer nastajajo curki, je po velikosti primerljivo z obročem okoli slovite črne luknje M87*. Leta 2019 je prav ta črna luknja postala prva, ki jo je EHT posnel kot oranžni krof. Raziskovalci ugotavljajo, da je območje okoli črne luknje NGC 1052 dovolj veliko, da ga lahko natančno opazujejo z EHT.

Raziskave Baczko in njene ekipe so pokazale, da magnetno polje okoli črne luknje NGC 1052 dosega neverjetno moč, kar kaže na pomembno vlogo pri nastanku curkov. Matthias Kadler z univerze Würzburg v Nemčiji je poudaril, da to magnetno polje, ki je 40.000-krat močnejše od Zemljinega, lahko preprečuje padanje materiala v črno luknjo. Prav ta proces naj bi bil ključen za izstrelitev bipolarnih curkov, ki so tako značilni za galaksijo NGC 1052.

Portal24; Foto: Pexels/Pexels/fotografija je simbolna

Objava Astronomi s teleskopom Event Horizon raziskujejo soje črnih lukenj je bila najprej objavljena na Portal24.