Armenija in Azerbajdžan pod Trumpovim pokroviteljstvom podpisali zgodovinski mirovni sporazum

Po skoraj štirih desetletjih konflikta, ki je zaznamoval odnose med Armenijo in Azerbajdžanom, sta državi 8. avgusta 2025 v Washingtonu podpisali zgodovinski mirovni sporazum. Dogodek, ki je potekal pod pokroviteljstvom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, predstavlja pomemben mejnik v prizadevanjih za normalizacijo odnosov med državama, ki sta se desetletja spopadali zaradi sporne regije Gorski Karabah.

Sporazum ne obljublja le konca sovražnosti, temveč tudi gospodarsko in infrastrukturno sodelovanje, ki bi lahko preobrazilo celoten južni Kavkaz.

Ozadje konflikta

Konflikt med Armenijo in Azerbajdžanom sega v pozna 80. leta, ko se je območje Gorskega Karabaha ob razpadu Sovjetske zveze, azerbajdžanske regije z večinskim armenskim prebivalstvom, želelo odcepiti od Azerbajdžana. To je vodilo v dve veliki vojni – prvo v zgodnjih 90. letih, ko je Armenija zasedla Gorski Karabah in okoliška ozemlja, in drugo leta 2020, v kateri je delno zmagl Azerbajdžan. Septembra 2023 je Azerbajdžan z bliskovito vojaško operacijo znova prevzel nadzor nad celotnim Gorskim Karabahom, kar je sprožilo množični eksodus približno 100.000 Armencev iz regije.

Armenci med begom iz Gorskega Karabaha (Foto: STA)

Po letih napetih odnosov, zaprte meje in občasnih spopadov so se pogajanja za mirovni sporazum okrepila, in sicer zlasti po letu 2023. Kljub posredovanju različnih akterjev, vključno z Rusijo in Evropsko unijo, je bil preboj dosežen šele v zadnjih mesecih, ko sta se strani dogovorili o ključnih vprašanjih, vključno z ozemeljsko celovitostjo in gospodarskim sodelovanjem.

Ključne točke sporazuma

Mirovni sporazum, podpisan v Beli hiši ob prisotnosti azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva in armenskega premierja Nikola Pašinjana, izpostavlja več ključnih določil:

1. Vzpostavitev miru in diplomatskih odnosov. Državi sta se zavezali k trajnemu prenehanju sovražnosti, spoštovanju ozemeljske celovitosti in suverenosti druga druge ter vzpostavitvi diplomatskih in gospodarskih odnosov. To vključuje odprtje meje, ki je bila desetletja zaprta in močno militarizirana.
2. Tranzitni koridor “Trumpova pot”. Ena od osrednjih točk sporazuma je vzpostavitev tranzitnega koridorja, poimenovanega Trumpova pot za mednarodni mir in blaginjo. Ta koridor bo povezal celinski Azerbajdžan z avtonomno regijo Nahčivan prek armenskega ozemlja, s čimer se bo Azerbajdžan neposredno povezal s svojo zaveznico Turčijo. Koridor bo deloval skladno z armensko zakonodajo, Združene države Amerike pa bodo imele ekskluzivne pravice za razvoj infrastrukture, kar vključuje sodelovanje ameriških podjetij. Tiskovna predstavnica Bele hiše Anna Kelly je poudarila, da bo koridor spoštoval armensko suverenost in pravice njenih prebivalcev.
3. Gospodarsko sodelovanje. Poleg mirovnega sporazuma sta državi sklenili več bilateralnih dogovorov na področju trgovine, prav tako tudi na področju energije in tehnologije. Za Azerbajdžan koridor pomeni krepitev vezi s Turčijo in utrjevanje položaja kot logističnega središča, medtem ko Armenija vidi priložnost za gospodarsko diverzifikacijo in privabljanje tujih naložb.
4. Razpustitev minske skupine OVSE. Državi sta se odločili razpustiti skupino OVSE, ki je bila leta 1992 ustanovljena za reševanje konflikta v Gorskem Karabahu. Ta odločitev odraža premik od ruskega vpliva. Rusija je sicer imela desetletja pomembno vlogo v regiji.
5. Ustavne spremembe v Armeniji. Azerbajdžan je kot pogoj za podpis sporazuma zahteval, da Armenija iz svoje ustave odstrani sklicevanje na izjavo o neodvisnosti, ki implicira ozemeljske zahteve do Gorskega Karabaha. Armenski premier Pašinjan je že nakazal pripravljenost za ustavne spremembe, kar bi lahko zahtevalo referendum.

Strateški poraz za Rusijo

Podpis sporazuma so pozdravili tako v ZDA kot Evropski uniji. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta dogovor označila za “odločilen korak k normalizaciji odnosov” in izrazila pripravljenost EU za nadaljnjo podporo.

Ruski diktator Vladimir Putin (Foto: EPA)

Sporazum kljub temu vpliva tudi na geopolitične premike. Analitiki menijo, da je vzpostavitev “Trumpove poti” strateški poraz za Rusijo, ki je tradicionalno veljala za zaščitnico Armenije. Odnosi med Rusijo in obema državama so se v zadnjem času poslabšali, in sicer zlasti po incidentih, kot je sestrelitev azerbajdžanskega letala decembra 2024, za katero je bila odgovorna ruska zračna obramba. Azerbajdžan je napovedal tožbo proti Rusiji na mednarodnih sodiščih, kar dodatno zaostruje odnose.

Za Armenijo sporazum pomeni priznanje azerbajdžanske suverenosti nad Gorskim Karabahom, kar je boleča koncesija, saj odraža izgubo ozemlja in šibkost njenega položaja. Richard Giragosian, direktor centra, pristojnega za regionalne študije, v Erevanu, meni, da je odsotnost mednarodnih jamstev in omembe Gorskega Karabaha v sporazumu slabost, ki kaže na armensko popuščanje. Kljub temu Giragosian vidi sporazum kot pomemben preboj, saj daje prednost diplomaciji pred oboroženimi konflikti.

Izzivi in prihodnost

Kljub zgodovinskemu napredku ostajajo odprta vprašanja. Eno od ključnih je ureditev koridorja Zangezur, ki bi povezal Azerbajdžan z Nahčivanom. Ta koridor je že dolgo vir napetosti, saj prečka armensko ozemlje in lahko vpliva na povezavo med Armenijo in Iranom. Pogajanja o podrobnostih koridorja se bodo začela kmalu po podpisu sporazuma, vendar ostajajo občutljiva tema.

Poleg tega je izvajanje sporazuma odvisno od nadaljnjih korakov, kot so demarkacija meje, izmenjava vojnih ujetnikov in vzpostavitev zaupanja med državama. Azerbajdžanske zahteve po ustavnih spremembah v Armeniji lahko prav tako povzročijo notranjepolitične napetosti, saj so v armenski družbi še vedno prisotne boleče rane zaradi izgube Gorskega Karabaha.

C. Š.