Alojz Stražar že desetletja piše zgodovino Poletnega gledališča Studenec

4 hours ago 7

ARTICLE AD

V edinstveni naravni kulisi se odvija ena najvidnejših tradicionalnih poletnih kulturnih zgodb – Kulturni poletni festival Studenec pod okriljem Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan. Srce in duša gledališča, festivala in društva je že vrsto let Alojz Stražar, ki s svojo predanostjo, entuziazmom in dolgoletnimi izkušnjami neutrudno skrbi za živahno dogajanje. Z njim smo se pogovarjali o začetkih festivala, jubilejni obletnici in letošnji osrednji domači produkciji, gledališki predstavi Črna žena, ki si jo lahko ogledate od te sobote, 19. julija dalje.

Gospod Stražar, kako se je pred leti rodila ideja o Poletnem festivalu Studenec? Je bil festival naravno nadaljevanje bogatega delovanja Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan?

Ko pobrskam po spominu, kako in kdaj se je ideja o festivalu prvič porodila, se spomnim, da smo nekega večera ob skromni pijači modrovali in načrtovali poletni program skupaj z zborovodjem g. Leskovcem in dirigentom dr. Cudermanom. Ta je ob načrtovanju nove sezone predlagal, da bi vse poletne prireditve, ki jih organiziramo, povezali v festival. V društvu smo se strinjali, saj bi bila organizacija pod naslovom Kulturni poletni festival Studenec lažja, gledališče pa bi postalo bolj prepoznavno. Od ideje do realizacije je minilo le eno leto. Seveda pa so se že prej na tem prostoru odvijali večji dogodki, npr. predstava Bratova kri, koncerti in gostovanja Mariborske opere ter drugi večji dogodki. Naj omenim številčno največji koncert z nastopom ansambla bratov Avsenik, kjer se je zbralo več kot 3000 ljubiteljev tovrstne glasbe. Od takrat dalje festival povezuje vse poletne dogodke. Deloma lahko za njegov razvoj pripišemo zasluge tudi predhodnemu dobremu delu, ki je tlakoval pot do festivala, kakršen je danes.

Poletni festival Studenec je danes prepoznaven in dobro obiskan kulturni dogodek. Kakšna je bila pot do te točke in kakšen je vaš pogled v prihodnost?

V letih ustvarjanja kulture na Studencu je bil zelo pomemben izbor predstav, koncertov in drugih dogodkov. Najpomembnejše so domače gledališke predstave, tudi zato, ker lahko vključimo veliko plesalcev, igralcev in pevcev. Ključno pa je tudi druženje nastopajočih po predstavi, kar že leta nadomešča izlete, katerih se zadnja leta izogibamo, saj je vse težje igralce pritegniti v tovrsten zaključek sezone.

Očitno ima lokalna skupnost, vključno z Občino Domžale, zaradi Poletnega gledališča večjo prepoznavnost in so lahko ponosni, da je v njihovi okolici tako uspešno gledališče. Gre za drugo največje pokrito poletno gledališče v državi. Že dolgo je znano da, ko kdo vpraša domačine: »Kje pa je Studenec? Saj jih je več.« je odgovor enostaven: »Tam, kjer je Poletno gledališče.«

Sprašujete me, kakšna je moja in naša vizija za prihodnost festivala? Vprašanje je sila enostavno, odgovor pa težji in nepredvidljiv. Naše gledališče zahteva za delovanje in napredovanje veliko energije in prostega časa. Tovrstne energije in volje pa pri mladih v tem skomercializiranem svetu primanjkuje. Ko bi se dalo takšno društvo, kot je naše, voditi izza pisalne mize, prek računalnikov, pa da bi bilo dobro plačano, bi najbrž zlahka našli kandidate za naslednike. Ob prvih večjih težavah pa bi gledališče kmalu bilo na razprodaji. Upamo, da se le motimo ob teh temnejših napovedih in da se vendarle najde kdo od domačinov, ki bo znal še naprej združevati in ustvarjati dogodke, ki povezujejo in ne razdvajajo – tega si vsi želimo!

Praznujete častitljivo obletnico, 75 let delovanja društva. Pripravljate ob tej priložnosti kakšen poseben dogodek?

Obletnico delovanja, 75 let, smo obeležili že v lanskem letu s predstavo Čevljar baron. Večjega praznovanja takrat ni bilo, saj načrtujemo manjšo slovesnost ob izidu društvene zgodovine avtorja Primoža Hienga: 75 let studenške kulture – Poletnega gledališča na Studencu.
To je visok in častitljiv jubilej gledališke dejavnosti, ki z manjšimi prekinitvami deluje tudi danes. Izjemno veliko predstav, koncertov, muzikalov, gostovanj opere in drugih dogodkov se je v tem obdobju zvrstilo na našem odru. Na to sem lahko tudi sam zelo ponosen in srečen, da se je ta pravljica tako odvijala.

Letošnji festivalski program je znova bogat, raznolik in privlačen. Kako poteka izbor vsebin, ki jih ponudite obiskovalcem?

Festivalski dogodki so tudi letos bogati, kar v največji meri pripisujemo strokovnosti članov umetniškega odbora. Izbiro predstave običajno prepustimo režiserju, preostali program, ki je večinoma glasbeni, pa izberemo skupaj s strokovnjaki s tega področja. Želimo ponuditi nekaj za vsako generacijo – za mlajše, srednjo generacijo in starejše. Gledališka dela večinoma izbiramo med slovenskimi avtorji, ni pa to pravilo. Pri izboru so pomembnejše kot ime avtorja, primernost za našo skupino, ustrezna vsebina in kvaliteta.

Festival v tako velikem obsegu gotovo zahteva obsežno organizacijo. Koliko ljudi sodeluje pri njegovi pripravi? Na katerih področjih?

Festival kot tak zahteva obsežne priprave: najprej načrtovanje, nato obsežna organizacija, da vse načrtovane dogodke postavimo na naš oder. V društvu je pri organizaciji koncertov vključenih več stalnih članov, ki prispevajo vsak svoj delež, kot so priprava letakov, tajniška dela, priprava scene, urejanje prometa ipd. Pri gledališki predstavi pa to ni dovolj. Vključeni so tudi strokovnjaki: scenograf, kostumograf, koreograf, režiser, prirejevalec besedila, glasbeniki in drugi, brez katerih takšnega projekta ni mogoče izpeljati.

Večino dela člani društva opravimo prostovoljno: priprava in čiščenje gledališča pred in po sezoni, sodelovanje pri predstavah (manjše pa tudi večje vloge), vodenje dejavnosti društva, vzdrževanje objektov in platnene strehe – vse to opravljamo brez kakršnegakoli nadomestila. Tudi sam vse to in še vrsto drugih del, tudi delo predsednika, opravljam že več desetletij prostovoljno, brez kakršnegakoli plačila. Seveda pa povrnemo potne stroške za prevožene kilometre članom, ki pri delu utrpijo stroške.

Z nestrpnostjo, kot vsako leto, pričakujemo osrednji dogodek poletja na Studencu – domačo gledališko predstavo. Letos bo na sporedu Črna žena. Kakšno zgodbo prinaša ta predstava in zakaj ste jo izbrali za letošnjo sezono?

V tej sezoni postavljamo na oder ljudsko igro Gregorja Žerjava Črna žena. Ker smo vpisani v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije pogosto posegamo po ljudskem gradivu. Radi se nagibamo k ljudski tematiki, še posebej domačih avtorjev – čeprav to ni pravilo. Na tem odru smo že uprizorili operete, muzikale in druge zahtevne drame ter komedije.
Črna žena temelji na zgodbi tirolskega avtorja o fantu iz časa konca turških vpadov. V gozdu na hrvaškem ga najdejo in rešijo cigani, med njim in ciganko se razvije ljubezen. Ob ponovnem turškem napadu lepo ciganko ugrabijo turki. Po pobegu iz turškega tabora, ponovno išče po gorenjski svojega moža, ki se po nekaj letih vrne na Gorenjsko, se ponovno poroči, medtem pa se rešena ciganka vrne in ga išče, a ga najde poročenega. Zakrije si obraz in ljudje verjamejo, da je prikazen. Pregovori ga, da se vrne z njo, vendar ga znova zapusti. Iz maščevanja pripelje Turke, da bi uničili njegovo vas, a pride do spopada. Ciganka prepozna svojo krivdo, saj mož ni šel k svoji drugi ženi, resnica jo prizadene da se samosodi. In s tem se zgodba zaključi, da lahko živi s svojo drugo ženo.
Slavko Avsenik ml. je napisal izvirno glasbo, ki vsebuje in ponotranja zgodbo in daje obiskovalcu doživeti predstavo v polni meri. Letos nastopajo številni znani in tudi novi obrazi, sodeluje pevski zbor okoliških pevcev in člani zbora Šutna iz Kamnika pod vodstvom Karla Leskovca. Glasbo v živo izvaja Komorni ansambel Poletnega gledališča Studenec pod mentorstvom Tomaža Kukoviča.

Nam lahko zaupate kakšno anekdoto ali zabaven trenutek z vaj, ki že kar nekaj časa potekajo?

Med vajami se vedno zgodi kaj prijetnega. Vedno se pred vajo pogovorimo o napakah iz prejšnje, potem pa nekdo vpraša: »Lojze, a bo danes kaj za pojest?« Takšna vprašanja sproščajo tremo in napetost – na vajah in na predstavah.

Zakaj po vašem mnenju ljudje preprosto morajo obiskati Studenec in si ogledati gledališko predstavo Črna žena to poletje?

Letos si je vsekakor vredno ogledati predstavo Črna žena. Slišali boste lepo slovensko, gorenjsko govorico (lektorica Klasja Kovačič) in podoživeli trpljenje ljudi iz tistega časa, občudovali izvirne kostume (Andreja Stržinar), koreografijo (Sabina Selan), se nasmejali Krošnjarju (Marjan Bunič) in uživali v glasbi ter nastopih izvrstnih solistov in zbora.
Včasih me kdo vpraša: »Kdaj bo ta vaša predstava?« Moj odgovor: »O joj, saj je že bila!« Da se tudi vam to ne zgodi, vzemite v roke naš letni program in ne zamudite Črne žene.

Naj bo poletje lepo – tudi ob ogledu naše predstave!