Ali smo sami v vesolju? Nova študija Univerze v Leidnu razkriva skrivnost

Ekipa, ki jo vodi Danilo Albergaria z Univerze v Leidnu, je analizirala 630 prispevkov, objavljenih med letoma 1996 in 2024 v angleščini, portugalščini in španščini. V vzorec so vključili članke iz uglednih časopisov, kot so The New York Times, The Guardian, El País, Público ter brazilska Folha in Estadão. Poleg novic so pregledali tudi znanstvene članke in uradna sporočila za javnost.

Rezultat? Najpogosteje se pojavljajo špekulacije o tem, kakšni pogoji ali sestavine bi lahko omogočili življenje zunaj Zemlje. Veliko manj pogosto pa se omenjajo neposredni dokazi ali konkretni izidi iskanja. Tudi obljube o skorajšnjem odkritju življenja so redke, še posebej v strokovnih publikacijah.

Medijska privlačnost in znanstvena previdnost

Raziskava Univerze v Leidnu kaže, da so novinarji pogosto bolj pripravljeni namigniti na možnost življenja drugje kot avtorji znanstvenih člankov. Sporočila za javnost znanstvenih institucij pa skušajo včasih poudariti pomen posamezne raziskave, da bi pritegnila medijsko pozornost – a kljub temu ostajajo previdna pri napovedih.

V pregledanih vsebinah je bilo pričakovanje, da bo tehnologija igrala ključno vlogo pri odkrivanju življenja, prisotno v približno tretjini novic, petini sporočil za javnost in desetini znanstvenih člankov. Največ optimizma se pojavlja pri raziskavah eksoplanetov, kot je planet TOI 700 d, ki leži v tako imenovanem bivalnem območju svoje zvezde.

Vloga raziskovalcev in meja domišljije

Analiza Univerze v Leidnu ugotavlja, da so špekulacije včasih zapisane kot neposredni citati raziskovalcev, drugič pa jih mediji vključijo brez navedbe avtorjev. To kaže, da imata tako znanstvena skupnost kot novinarstvo pomembno vlogo pri oblikovanju javne percepcije o življenju zunaj Zemlje.

Albergaria opozarja, da špekulacije same po sebi niso nujno negativne: »Predstavljajo način, kako širimo obzorja in oblikujemo hipoteze, ki jih nato preverja znanost. V primeru astrobiologije je neznank še toliko, da je meja med legitimno razlago in domišljijo včasih zabrisana.«

Univerza v Leidnu s to študijo odpira razpravo o tem, kako komuniciramo neznano. Iskanje življenja v vesolju je za mnoge simbol človeške radovednosti in upanja, a zahteva ravnotežje med optimizmom in znanstveno strogostjo. Čeprav odgovora na vprašanje “Ali smo sami?” še ni, ostaja pot do njega eno izmed najbolj vznemirljivih poglavij sodobne znanosti.

Vir: Danilo Albergaria et al., Komuniciranje astrobiologije in iskanje življenja drugje: Špekulacije in obljube o razvijajočem se znanstvenem področju v časopisih, sporočilih za javnost in člankih, PLOS One (2025), DOI: 10.1371/journal.pone.0328766.

Miha D. Kovač

Foto: Freepik

Morda vas zanima tudi

Izjava dneva, 15. 8. 2025 [video]

V Švici milijonarju zaradi prehitre vožnje grozi skoraj 100.000 evrov kazni

Lahko in zdravo: Sadje, ki ga lahko uživate tik pred spanjem

Posadite zdaj: Te rože bodo cvetele vse do prvih zmrzali

Tiramisu, ki osvaja poletje: 20 minut, brez jajc in brez peke

Sara Logar: Ali bi vas moral gluten skrbeti?

Nova vrsta supernove: Črna luknja pogoltnila masivno zvezdo

Taylor Swift bo novi album izdala 3. oktobra

Lunin in sončni mrk v septembru: Katera znamenja bodo občutila največ sprememb?

Objava Ali smo sami v vesolju? Nova študija Univerze v Leidnu razkriva skrivnost je bila najprej objavljena na Portal24.