Alergiki imajo novo težavo, začela je cveteti breza

Cvetenje breze

Za mnoge ljudi je začetek pomladi najlepši del leta. Dnevi so daljši, svetloba mehkejša, vrtovi in drevoredi znova dobivajo barvo. Za alergike pa je to pogosto tudi začetek napornejšega obdobja, ki se ne ustavi pri enem samem valu težav. Sezona se praviloma ne odpre nenadoma, ampak v plasteh. Najprej se v zraku pojavi pelod leske, nato se breme hitro preseli na brezo, zatem pridejo na vrsto še drugi drevesni alergeni, med njimi tudi kostanj, pozneje pa glavno besedo prevzamejo visoke trave in pelodi trav, ki pri občutljivih ljudeh pogosto vztrajajo še tedne.

Prav breza je v tem prehodu ena najbolj neprijetnih točk spomladanskega koledarja. Nacionalni inštitut za javno zdravje jo uvršča med visoko alergene vrste, podatki za Slovenijo pa kažejo, da imata prav pelod breze in pelod trav največji alergeni potencial med najpomembnejšimi skupinami cvetnega prahu v zraku. V enem od slovenskih strokovnih pregledov je navedeno, da je med odraslimi bolniki s senenim nahodom ali astmo preobčutljivost na brezin pelod zelo pogosta, skoraj enako izrazita pa je tudi pri travah.

Pomlad se za alergike ne začne s cvetjem, temveč s simptomi

Začetek težav se v Sloveniji pogosto napove že zelo zgodaj. Leska med prvimi odpre sezono in številni alergiki že konec zime začutijo, da se nekaj spreminja. Oči pečejo, nos se maši ali izcedi, kihanje pride v serijah, utrujenost pa ni sorazmerna z dejanskim naporom. Takrat mnogi še mislijo, da gre za prehlad, dokler se težave ne začnejo vleči iz dneva v dan in postane jasno, da vzrok ni okužba, ampak zrak. ARSO in NIJZ pri fenološkem in pelodnem spremljanju navajata, da se sezona v Sloveniji razvija postopno, ob toplih pomladih tudi zgodneje, kot so ljudje vajeni.

Breza nato to zgodbo zaostri. Njene drobne mačice so na drevesih skoraj neopazne, učinek v zraku pa je vse prej kot majhen. Pelod se širi z vetrom, zadržuje v okolju in ob suhem, toplem vremenu hitro dosega koncentracije, ki pri občutljivih ljudeh sprožijo izrazite simptome. Dnevi, ki so za večino prijetni in sončni, so za alergike pogosto najtežji. Padavine zrna sicer izpirajo iz zraka, toda po dežju se težave pogosto hitro vrnejo, takoj ko se ozračje znova osuši.

Breza ni samo nadaljevanje leske, ampak nov pritisk na telo

Razlika med lesko in brezo ni le v času cvetenja, ampak tudi v jakosti odziva. Leska marsikoga opozori, breza pa ga zares ustavi. V praksi to pomeni bolj intenzivno kihanje, bolj razdražene oči, slabši spanec in občutek, da je vsak sprehod ali zračenje stanovanja loterija.

Pri nekaterih ljudeh se temu pridružijo še težave s spodnjimi dihali, občutek tesnine ali dražeč kašelj, zato je pri znanih alergikih začetek cvetenja breze pogosto čas, ko morajo bolj dosledno spremljati svoje stanje. Cvetni prah v telo vstopa predvsem z vdihanim zrakom, večji delci se zadržujejo v zgornjih dihalih, manjši alergeni delci pelodnega izvora pa lahko prodirajo globlje.

Po brezi prihajajo novi alergeni

Tisto, kar sezono naredi posebno naporno, je njeno zaporedje. Alergik pogosto komaj prebrodi lesko, že se začne breza. Nato se v naravi fenološko približajo še druga drevesa, v pravem pomladnem pasu pa ARSO v fenoloških opazovanjih med značilnimi pojavi omenja tudi olistanje in začetek cvetenja divjega kostanja. Še pomembnejši pa je prehod v obdobje trav. NIJZ opozarja, da je cvetni prah trav poleg breze eden najpomembnejših povzročiteljev sezonskih alergijskih težav, v Sloveniji pa raste veliko različnih rodov trav, zato je sezona lahko razpotegnjena in za občutljive ljudi dolgotrajna.

To pomeni, da alergik v začetku spomladi pravzaprav ne stoji pred enim vrhom, ampak pred verigo obremenitev. Najprej ga načne zgodnje drevje, nato ga močno zadene breza, za njo pa pride dolgotrajnejši travni del sezone. V tem zaporedju ni veliko prostora za pravo okrevanje. Prav zato se številni v aprilu in maju ne pritožujejo le nad zamašenim nosom, temveč nad splošno izčrpanostjo, slabšo zbranostjo in občutkom, da jih telo nenehno sili v obrambni položaj.

Cvetovi breze

Pri brezi se včasih zaplete še pri hrani

Pri delu bolnikov z alergijo na pelod breze se lahko pojavijo tudi navzkrižne reakcije z nekaterimi živili. Slovenski zdravstveni viri omenjajo, da imajo nekateri bolniki po zaužitju svežega sadja, na primer jabolk, srbenje v ustih ali otekanje ustne sluznice. Temu pravijo oralni alergijski sindrom. Težava ni pri vseh enaka, a je dovolj pogosta, da jo velja poznati, posebej v obdobju, ko je brezin pelod že v zraku in je organizem dodatno obremenjen.

Spomladanski meseci zahtevajo več pozornosti

Začetek cvetenja breze je zato več kot le še ena postaja v naravi. Za alergike je to trenutek, ko se sezona iz nadležnega obdobja pogosto spremeni v resen vsakdanji problem. Zunaj je lepo, toda odprto okno ni več samoumevna prijetnost. Sprehod po drevoredu ni vedno sprostitev. Jutro brez kihanja postane skoraj majhna zmaga.

V naslednjih tednih težav še ne bo konec. Za brezo prihajajo druge drevesne vrste in nato trave, ki imajo v Sloveniji prav tako zelo velik alergeni pomen. Zaradi tega je zgodnja pomlad za alergike manj romantična, kot jo rišejo razglednice. Bolj kot na barve cvetja jih opozarja na to, kako tesno sta povezana narava in zdravje. V času, ko drugi pomlad šele zares odprejo, jo mnogi občutljivi ljudje šele zares začnejo prenašati.

Objava Alergiki imajo novo težavo, začela je cveteti breza se je pojavila na Vse za moj dan.