Alenka Turnšek: Mnogotera življenja reči

Delovanje in uporabniška izkušnja centrov ponovne uporabe na Finskem

Zima je in vremenska napoved pravi, da se bodo v Helsinkih temperature v prihodnjih dneh spustile do minus deset. Spet sem pozna z nakupom hčerkinega vrtčevskega zimskega kombinezona, lanskega je prerasla, robova hlačnic ji segata že visoko nad gležnje. Ne glede na vreme se otroci v finskih vrtcih odpravijo na zunanje igrišče dvakrat dnevno. Finci namreč pravijo, da »ni slabega vremena, so samo slaba oblačila.«

To pomeni, da je oblačenje otroka za vrtec svojevrsten izziv, saj mora ostati suh in topel v vseh temperaturah ob vseh vrstah padavin. Sneg in mraz nista največji problem, po mrzli zimi ponavadi nastopi nekajmesečno obdobje plundre, ko igrišča postanejo mešanica ledu, snega, vode in peska, običajno začinjena z mrzlim vetrom z morja. Nakup kvalitetnih oblačil je torej ključen, vendar so stroški vseh ustreznih kosov lahko zelo veliki. Poleg tega otroci hitro rastejo, zato je nakupovanje rabljenih otroških oblačil zelo običajno. Finci na splošno zelo pogosto kupujejo iz druge roke, pa naj gre za športno opremo, pohištvo, knjige in še marsikaj.

Iskanja kombinezona se najprej lotim na finskem spletnem oglasniku tori.fi, ki brezplačno objavlja male oglase in omogoča trgovanje med posamezniki – tako kot v Sloveniji to že dvajset let uspešno počne bolha.com. Na Finskem, v državi s pet in pol milijona prebivalcev, posamezniki v storitvi pustijo več kot 11 milijonov oglasov letno, na dan pa se izvrši več kot 20.000 prodaj. Za primerjavo – na slovenski Bolhi se letno objavi približno 2 milijona oglasov. Finci so navdušeni uporabniki Torija, saj lahko preko oglasnika dobiš skoraj vse. Toda jaz sem prepozna! V naši soseski ni primernega kombinezona, iskanje razširim na celotne Helsinke. Še vedno nič. Tik pred zimo so rabljeni kombinezoni vroča roba, vse je pošlo. Nekaj zadetkov je v mestih na severu Finske, vendar prodajalci neradi pošiljajo reči po pošti. Poleg tega potrebujem kombinezon najkasneje jutri.

Preizkusim še spletno trgovino rabljenih izdelkov Sellpy. Na tej švedski platformi lahko posamezniki prodajo rabljene reči, za kar prejmejo dobroimetje ali plačilo. Storitev je zelo priročna za prodajalce, saj jim omogoča, da rabljena oblačila in druge manjše predmete enostavno zapakirajo v vrečko Sellpy in jo pošljejo ekipi, ki poskrbi za vse ostalo: izdelke fotografirajo, opišejo, ocenijo in objavijo za prodajo v 24 državah v Evropi. Poleg tega upravljajo plačilni promet, dostavo, vračila in storitve za stranke – tako kot vsaka druga spletna trgovina. Ponudba je ogromna in takoj najdem vsaj sto primernih kombinezonov. A dostava iz zbirnega centra na Švedskem bi trajala vsaj en teden. Prepozno, mraz ne bo počakal na dostavo.

Očitno prek spleta ne bo šlo, odločim se, da popoldne obiščem enega izmed helsinških centrov ponovne uporabe ali po finsko kierrätyskeskus. Tam sem v preteklosti že uspešno nakupovala rabljeno pohištvo, kolesa in stvari za dom. Ko sem kot študentka prvič prišla na Finsko in ugotovila, da se sobe oddajajo neopremljene, me je rešil prav kierrätyskeskus. Tam sem po ugodni ceni kupila vse pohištvo in opremo, nudili pa so tudi dostavo. Tokrat grem na lov za kombinezonom, obenem pa bom pogledala, če imajo še kakšen primeren cvetlični lonec.

Center ponovne uporabe metropolitanskega območja Helsinkov (Pääkaupunkiseudun Kierrätyskeskus) je neprofitna organizacija, ustanovljena leta 1990 z namenom zmanjševanja porabe naravnih virov in spodbujanja okoljske ozaveščenosti. Obsega 13 centrov za ponovno uporabo, večina jih je umeščenih v velike industrijske hale na robu mesta, nekaj pa je manjših mestnih trgovin. Vsaka trgovina ima svojo sprejemno točko za donacije. Organizacija prevzema reči od posameznikov in podjetij ter se zavzema, da jim z okoljskega vidika poišče najboljšo možno nadaljnjo pot. Trudijo se, da bi čim več podarjenega blaga usmerili v ponovno uporabo v izvornem stanju ali pa s popravili. Nastajanju odpadkov se izogibajo čim dlje – tiste, ki so neizogibni, pa skrbno sortirajo. V minulem letu so tako več kot dve tretjini doniranih reči preusmerili v ponovno uporabo, pri čemer so 55 % stvari prodali, 45 % pa podarili. V centrih je bilo leta 2023 recikliranih približno 7,5 milijona izdelkov. Organizacija zagotavlja tudi široko paleto storitev okoljskega izobraževanja in svetovanja prebivalcem, podjetjem in skupnostim, med drugim vodijo okoljsko šolo za otroke. Uporabniku se trudijo ponuditi čim udobnejši nakup in doniranje izdelkov – ob nakupu večjih kosov pohištva na primer ponujajo brezplačno izposojo avtomobilskih prikolic. Doniranje poteka na več načinov: reči lahko oddate neposredno v trgovine ali v zbiralne zabojnike, lahko naročite prevzem na domu ali počakate na sezonski obhod zbiralnih tovornjakov po mestu. Slogan helsinških centrov ponovne uporabe je »Ti si več« in nas opominja, da smo več kot samo potrošniki. Smo del celote in vsaka naša odločitev ima posledico. Potrošniške odločitve močno vplivajo na dobrobit okolja. S ponovno rabo zmanjšamo potrebe po izdelavi novih reči.

Odpravim se v center ponovne uporabe Nihtisilta, ki meri 7000 m² in je največji tovrstni center v Helsinkih. Sestavljajo ga zbirni in sortirni center, šiviljske, tehnične in kolesarske delavnice ter več kot 3000 m² velika trgovina rabljenih izdelkov. Sprehodim se med dolgimi odprtimi policami, ki so do zadnjega kotička napolnjene s skodelicami, kozarci, krožniki in opremo za kuhanje. Zavijem mimo polic z igračami in pogledam na oddelek s športno opremo, kjer so med drugim skrbno razvrščene smučke, snežne deske, hokejske palice, oprema za taborjenje, spalne vreče, rolerji in ogromna stena drsalk. Obidem lično urejen oddelek s knjigami in ploščami. Oddelek z elektroniko je poln gospodinjskih aparatov, televizorjev, računalnikov in najrazličnejših svetil. Vsa elektronika je pred prodajo pregledana in servisirana v tehničnih delavnicah. Prav s ponovno uporabo električnih naprav lahko prihranimo zelo veliko naravnih virov – na spletni strani kierrätyskeskusa najdem podatek: nakup rabljenega televizorja z ravnim zaslonom prihrani naravi v povprečju 1800 kilogramov naravnih virov! Prečim oddelek s pohištvom in na hitro pokukam v sobo z rabljenim materialom za ustvarjanje in rokodelstvo – police so polne plastičnih škatel: papir, karton, volna, gumbi, tekstil, gumice, zadrge, pene, kuverte, pletilke, trakci, ostanki blaga v rolah, lično pakirani kompleti malo rabljenih barvic. Zelo poceni ali zastonj. Material za ustvarjanje kierrätyskeskus brezplačno razdeljuje tudi šolam in vrtcem, letno ga oddajo več kot 10.000 kilogramov.

Končno se prebijem na oddelek z oblačili, kjer sledi razočaranje. Ponudba zunanjih otroških oblačil je skopa, žal ne najdem kombinezona prave številke. Ah, škoda. Pregledam še police z raznobarvnimi cvetličnimi lonci in izberem primernega. Obisk centra tako le ni bil zaman. Napotim se v središče mesta in še nekajkrat osvežim seznam zadetkov na Toriju. Še vedno nič. Nimam boljše ideje, kot da zavijem v trgovino z otroškimi oblačili in kupim nov kombinezon. Tokrat me je vreme premagalo.

S ponovno uporabo izdelkov varčujemo z naravnimi viri, zmanjšujemo okoljsko škodo in podnebne vplive, ki jih povzroča človeško delovanje. Vendar je iskanje recikliranih predmetov lahko težavno in dolgotrajno, zlasti če je ponudba na lokalnem območju omejena. Na poti domov razmišljam o storitvah, ki sem jih uporabila pri (spodletelem) iskanju kombinezona, njihovem delovanju in uporabniški izkušnji za prodajalca in za kupca. Spletni oglasniki, kot sta Tori in Bolha, pa tudi številne skupine na družbenih omrežjih so super, ker omogočajo izmenjavo izdelkov neposredno med prodajalcem in kupcem. Ponavadi lahko željene izdelke kupiš hitro in lokalno. Vendar lahko primernost izdelka, kot pri vsakem spletnem nakupu, presodiš šele v živo. Poleg tega sta prodaja ali nakup lahko dolgotrajna, saj se običajno z enim oglasom prodaja le en izdelek. Zato kot gobe po dežju rastejo spletne trgovine rabljenih izdelkov, kot je recimo Sellpy, ki so posrednik med prodajalcem in kupcem ter omogočajo za uporabnika zelo lagodno prodajo ali nakup več izdelkov hkrati. Tovrstne storitve ponavadi pokrivajo trg večih držav, v primeru platforme Sellpy je to skoraj celotna Evropa, kar pa neobhodno pomeni, da vsi izdelki na poti do kupca prepotujejo na stotine dodatnih kilometrov. Hitro poizvedovanje na spletu me pri primeru Sellpy opozori še na en problem. Odkar je večinski lastnik podjetja Sellpy postal švedski modni gigant H&M, je švedska potrošniška agencija prejela številne pritožbe uporabnikov, ki sumijo, da H&M preko platforme Sellpy prodaja neprodane zaloge novih oblačil H&M. Če je to res, je to zavajajoče trženje izdelkov, da prihajajo iz druge roke in s tem šolski primer greenwashinga. Pri tovrstnih spletnih trgovinah kupec namreč ne more preveriti izvora kupljenega izdelka. Na drugi strani so centri ponovne uporabe odlični z vidika nakupovalne izkušnje, kupec si lahko ogleda izdelke v živo in kupi več stvari naenkrat. Vendar običajno sprejemajo le donacije, kar pomeni, da so izdelki pogosto že precej dotrajani, kar odvrne marsikaterega kupca.

Je možno ustvariti nakupovalno izkušnjo rabljenih reči, ki je primerljiva obisku običajne trgovine? Bi lahko centre ponovne uporabe napolnili do te mere, da bi tam našli prav vse? Juha Lehtikuja, generalni direktor Centra ponovne uporabe metropolitanskega območja Helsinkov pravi: »V omarah, skladiščih in garažah je veliko dragocenih stvari, ki si zaslužijo uporabo. Zato spodbujamo posameznike, podjetja in celotne skupnosti, naj pregledajo svoje zavržene stvari. Imamo učinkovite postopke ravnanja z blagom in skoraj vsem izdelkom najdemo nadaljnjo uporabo, torej hvaležnega uporabnika.« Ne glede na storitev – mi sami ustvarjamo ponudbo rabljenih reči, naša donacija (ali prodaja) ustvarja pozitiven cikel, v katerem kakovostno blago potuje od doma do doma, osrečuje druge ljudi in obenem varuje naravo.

Napisala: Alenka Turnšek

Naročite revijo Outsider in omogočite nastajanje kakovostnih avtorskih vsebin. Hvala.

Celoletna naročnina