Zvesti bralci se boste spomnili afere izpred devetih let, ko se je izkazalo, da je ameriška banka Walls Fargo
debelo desetletje goljufala lastne stranke. Zaradi neživljenjskih poslovnih ciljev so zaposleni strankam brez njihove vednosti odpirali dodatne račune in prodajali storitve, da so dosegli prodajne kvote. Po odkritju je morala Wells Fargo plačati milijardne globe in odškodnine, močno pa je bil prizadet tudi njen ugled. Posledice so bile precej bolj daljnosežne, kot so tedaj predvidevali.
Najnovejša raziskava, ki jo je izvedel Keer Yang z Univerze Kalifornija v Davisu, je pokazala, da je okrnjeno zaupanje zaradi afere Wells Fargo ljudi vzpodbudilo k prestopu k fintechom. Analiziral je več virov podatkov, med drugim Google Trends, Gallupove ankete, pokrivanje v medijih in baze dejanskih transakcij. Ugotovil je, da so bili ljudje zaradi te afere bolj naklonjeni fintechom in da so pri njih vzeli več kreditov kot pred tem. Četudi so klasične banke nudile enake obrestne mere in druge pogoje, so se vseeno v večji meri zadolževali pri fintechih.
Številke niso ogromne, so pa trendi jasni. Leta 2010 so imeli fintechi dvoodstotni tržni delež, leta 2016 je ta narasel na osem odstotkov. To bi se verjetno zgodilo v vsakem primeru, zato je bolj povedna druga ugotovitev. V regijah, kjer je bila Wells Fargo bolj prisotna, je tržni delež fintechov porasel še za štiri odstotne točke. Efekt je bil večji pri kreditih, manj opazen pa pri depozitih. Yang ocenjuje, da je ključni razlog za razlike med regijami upad zaupanja, ki ga je povzročila afera Wells Fargo.[st.slika 75622][st.slika 75623]