Afera Poklukar: Slovenija pred ogledalom lastne morale

Minister brez odgovornosti ali mojster političnega preživetja?

Boštjan Poklukar ni nov obraz slovenske politike. Njegovo ime je že dolgo prisotno v varnostnem in notranjepolitičnem prostoru, najprej kot sekretar, kasneje kot minister, z zamenljivimi mandati pod levosredinskimi vladami. Toda kljub številnim funkcijam ostaja vprašanje: je minister, ki »nikoli ne ve nič«, še primeren za vodenje ključnega resorja notranjih zadev?

Primer domnevne trgovine z ljudmi v njegovem neposrednem političnem in osebnem krogu je le zadnji v nizu dogodkov, kjer Poklukar ni pokazal vodstvene odgovornosti, ampak se je umaknil za izjavami o »neobveščenosti« in »zaupanju v institucije«. A zaupanja si institucije ne morejo povrniti brez jasne politične odgovornosti – in tu Poklukar že večkrat ni zadostil standardom sodobne demokracije.

V njegovem mandatu so se vrstile polemike:

• Neučinkovitost pri nadzoru meja med migracijsko krizo in poznejšim nadzorom na južni meji, kjer se je pogosto menjala retorika – od humanosti do represije – brez strateške usmeritve.

• Pomanjkljiva reforma policije, ki je ostala kadrovsko podhranjena, brez dolgoročne kadrovske vizije, obenem pa se sooča s porajajočo radikalizacijo znotraj svojih vrst.

• Zlorabe represivnega aparata v času epidemije, kjer je kot svetovalec vlade (in kasneje spet minister) dopuščal politično prekomerno uporabo represivnih ukrepov, denimo pri protestih.

Zadnji primer, povezan z Alešem Hvalo, razkriva še eno stalnico njegovega vladanja: odsotnost občutka za politično odgovornost, kadar je to resnično pomembno. Čeprav ne obstaja neposreden dokaz, da je Poklukar vplival na potek preiskave ali zaviral postopke, dejstvo ostaja: oseba iz njegovega ožjega kroga je osumljena enega najhujših kaznivih dejanj – trgovine z ljudmi – on pa situacijo skuša zminimalizirati na ravni “osebnih poznanstev”.

Minister, ki resno jemlje svojo funkcijo, bi v trenutku takšnih okoliščin ponudil odstop – ne kot priznanje krivde, ampak kot izraz spoštovanja do vladavine prava in ohranjanja zaupanja v institucije. Poklukar tega ni storil. Namesto tega je napadel novinarje, ki so razkrili povezave, kot »sprevržene«, s čimer je preusmeril pozornost z vsebine na messengerje – kar je že prepoznan politični refleks vseh, ki želijo zamegliti resnico.

V središču afere je gostinec Aleš Hvala, ki je v Slovenijo pripeljal več filipinskih delavcev, ti pa so morali za prihod plačati med 3000 in 5000 evrov. Po prihodu naj bi bili preprodani drugemu gostincu in tam delali v nečloveških razmerah: brez prostih dni, s 16-urnimi delavniki in brez osnovnih delavskih pravic. Žrtve so, potem ko so pobegnile, prejele status žrtev trgovine z ljudmi.