80. jubilej velike dame slovenske zabavne glasbe

17. decembra je v deveto desetletje stopila izvrstna vokalistka in kraljica slovenske popevke Elda Viler. Rodila se je v Koštaboni pri Kopru očetu Karlu Vilerju in materi Ani Baruca. Tam je preživela otroštvo in začela razvijati svoj glasbeni talent. V stik z glasbo je prišla že doma, saj je njen oče igral harmoniko, njena mama pa je bila odlična pevka. Prav tako je bilo v vasici s tremi cerkvicami vse povezano s petjem, ki je bilo del vseh opravil, med drugim tudi dela na poljih in njivah. Svoj prvi pomembnejši nastop je doživela v sklopu avdicije Pokaži, kaj znaš v Kopru, nedolgo zatem pa je bila povabljena v Ljubljano. V prestolnici so se ji odprla vrata v svet pomembnih koncertov in prestižnih festivalov, na katerih je pričela pobirati številne nagrade.

Svojo največjo priljubljenost je dosegla ravno v času razcveta slovenske popevke v 60. in 70. letih ter posnela več kot 300 pesmi. Z lahkoto je pela najtežje in najzahtevnejše pesmi, ki so zahtevale izjemen glasovni razpon, ter bila odlična interpretka, ki se nikoli ni bala nastopiti. Pela je pesmi izjemno cenjenih skladateljev, kot so Jože Privšek, Jure Robežnik, Mojmir Sepe, za katere so besedila spisali številni znani pesniki in avtorji, kot so Elza Budau, Gregor Strniša in Branko Šömen. In ravno to se je odvijalo v zlatih časih slovenske popevke, ko je konkurirala mnogim odličnim pevkam, kot so bile Marjana Deržaj, Majda Sepe, Irena Kohont in kasneje še denimo Ditka Haberl. Med poslušalci pa se je najbolj zapomnljivo zapisala s skladbami, kot so Nora Misel, Lastovka, Zlati prah imaš v očeh in Ti si moja ljubezen. Gostovala je tudi po mnogih evropskih državah in med drugimi nastopila na popevkarskem festivalu v Sopotu na Poljskem, festivalu Zlata nota v Solingenu v Nemčiji ter v številnih mestih držav nekdanje Jugoslavije.

Po velikem vzponu pa se je njena karierna sreča pričela krhati. Po osamosvojitvi se je za nekaj let popolnoma umaknila iz glasbenih voda, saj ji Ministrstvo za kulturo ni podaljšalo statusa svobodne umetnice, ker naj bi bil njen glasbeni stil »zastarel«. Na oder se je po težkem prepričevanju vrnila leta 1997, med večjimi nastopi pa šteje koncert na Poletni noči v Križankah leta 2009, ko je obeležila 50. obletnico svojega prvega glasbenega nastopa.

Ob 80. jubileju se ji je uresničila dolgoletna želja, da tudi v knjižni obliki predstavi svojo zgodbo. V začetku leta je tako izšla njena avtobiografija z naslovom Elda – notranji naboj, njen soavtor in pisec pa je Ivo Gajič. V knjigi je predstavljeno njeno življenje od otroštva do pevske kariere, številne turneje, njen odnos z možem in mnoge zanimive anekdote. Po njenih stopinjah pa zdaj stopa tudi hčerka Ana Dežman, ki je plod zakona z že pokojnim Antonom Dežmanom. 

Glasbena zapuščina Elde Viler je velika in čudovita. Zimzelenim melodijam, ki jih je ogromno, poslušalci še po toliko letih radi prisluhnejo, njene pesmi pa na novo odkrivajo tudi naslednje generacije.