69 % ljudi med prazniki doživlja pritisk

Praznični čas je mnogim v Sloveniji in po svetu tudi izziv za duševno zdravje. Medtem ko nekateri praznike povezujejo s srečo in mirom, drugi doživljajo stres, tesnobo, izolacijo ali celo poslabšanje obstoječih duševnih težav. Razlogi so kompleksni in segajo od pričakovanj in socialnih pritiskov do sezonskih dejavnikov, ki vplivajo na razpoloženje.

Kultura praznikov pogosto postavlja nerazumno visoka pričakovanja: popolne obiske, družinske odnose brez konfliktov, bogata darila in idealne spomine. To ustvari notranji pritisk, ki mnogim ljudem povzroča t.i. praznični perfekcionizem – skupek stresa in tesnobe, povezan s prizadevanjem po popolnosti. Ta pritisk lahko vodi v čustveno izčrpanost in razdražljivost.

Raziskave tudi kažejo, da kar 69 % ljudi med prazniki doživlja pritisk, da mora delovati srečno, četudi to ne čutijo resnično. Pričakovanja se razlikujejo med generacijami, a splošno velja, da marsikdo raje prikriva resnična čustva kot da bi jih odprto delil.

Stres, tesnoba in motnje razpoloženja

Tudi če prazniki prinašajo počitek od vsakodnevnih obveznosti, pogosto povzročijo povečan stres zaradi logistike, obveznosti in finančnih skrbi. Stres, povezan s prazniki, se izkazuje skozi simptome, kot so napetost mišic, plitko dihanje in nemirne misli. Te telesne manifestacije stresa so naraven odziv organizma na doživljanje pritiskov in pričakovanj, ki jih prinese praznični čas.

Če se te situacije ponavljajo, obstaja večje tveganje za razvoj anksioznosti ali intenzivnejših čustvenih reakcij.

Post-praznična potrtost in depresija

Ko se prazniki končajo in se rutina ponovno vzpostavi, se lahko pri mnogih pojavi post-praznična potrtost. To stanje se kaže kot občutek praznine, melanholije, utrujenosti ali izgube smisla – predvsem pri tistih, ki so skozi praznike doživljali intenzivna čustva, ki pa so danes izzvenela. Takšni občutki pogosto vključujejo težave s koncentracijo, nespečnost, razdražljivost ali počasnejše razmišljanje.

Čeprav praznična depresija ni uradna diagnoza, jo strokovnjaki opisujejo kot časovno omejeno slabše razpoloženje, ki mine, ko se vsakdanje življenje znova stabilizira. Za razliko od sezonske afektivne motnje (SAD), ki je povezana s krajšimi dnevi in pomanjkanjem sončne svetlobe, je ta pojav bolj povezan z družbenimi in psihološkimi reakcijami na praznike.

V Sloveniji duševno zdravje ostaja pomembna javnozdravstvena tema. Po najnovejših podatkih naj bi približno 7,9 % odraslih Slovencev imelo klinično depresijo, kar pomeni okoli 85.000 ljudi, ki se s takimi motnjami soočajo v vsakdanjem življenju. Veliko njih morda sploh nima postavljene diagnoze ali ne poišče strokovne pomoči.

Čeprav podatki ne kažejo neposredne povezave med prazniki in višjo stopnjo depresije kot diagnostične kategorije, strokovnjaki navajajo, da lahko obstoječe težave z depresijo ali tesnobo postanejo intenzivnejše ali bolj očitne prav v prazničnem času. Razlogi za to vključujejo finančne skrbi, sosedske stike, družinske napetosti in neusklajenost pričakovanj s realnostjo.

Samotnost in socialna dinamika

Prazniki lahko pustijo močan pečat tudi pri tistih, ki so osamljeni ali so izgubili bližnje. Namesto prazničnega veselja se lahko pojavi občutek izolacije, žalosti ali nostalgije, kar lahko okrepi občutke osamljenosti in pomanjkanja podpore. To je še posebej izraženo pri starejših ali tistih, ki zaradi različnih razlogov ne morejo biti s svojimi družinami.

Za mnoge je prav to kontrast med idealizirano predstavo praznikov in stvarnostjo tisto, kar povzroči največ stiske – neusklajenost med pričakovanji in realnimi izkušnjami, kar lahko vodi v občutek, da so prazniki “odveč” ali celo breme.

Kako zmanjšati negativne učinke

Psihologi in terapevti svetujejo, da je ključno postavljanje realnih pričakovanj, osredotočanje na pristne socialne vezi in priznanje lastnih občutkov brez primerjanja z drugimi. Pomembno je tudi, da ljudje:

• prepoznajo znake stresa in težav z razpoloženjem,
• poskušajo ohraniti vsakodnevno rutino,
• si dovolijo počitek in odmike,
• poiščejo podporo prijateljev, družine ali strokovnjakov, če občutki postanejo pretežki.