.jpg)
3 hours ago
18
Matija Gubec, avtor: Slavko MiletičPetnajsti februar je datum, ki v zgodovinskih koledarjih ne deluje hrupno, a ko se vanj poglobimo, razkrije niz dogodkov, ki so zaznamovali politiko, kulturo, znanost in vsakdanje življenje. Od simbolnega kronanja kmečkega upornika do eksplozije meteorita nad Rusijo – ta dan nosi presenetljivo širok razpon pomenov.
Kmečki upor in simbolni kralj
Leta 1573 je bil na zagrebškem Markovem trgu simbolno okronan Matija Gubec. Čeprav ni šlo za pravo kronanje, je dejanje predstavljalo vrhunec velikega hrvaško-slovenskega kmečkega upora. Gubec je postal simbol boja proti fevdalnemu izkoriščanju, njegova zgodba pa še danes nosi močan socialni in politični naboj v kolektivnem spominu tega prostora.
Glasba, ki je preživela stoletja
Leta 1867 je bil prvič izveden valček Na lepi modri Donavi, delo Johann Strauss mlajši. Sprva sprejet z zadržanostjo, je valček kasneje postal ena najbolj prepoznavnih glasbenih stvaritev vseh časov in neuradna glasbena razglednica Dunaja. Njegova melodija še danes simbolizira eleganco 19. stoletja.
Dogodek, ki je sprožil vojno
Eksplozija ameriške vojne ladje USS Maine leta 1898 v havanskem pristanišču je pretresla javnost v Združenih državah. Dogodek je postal neposreden povod za ameriško-špansko vojno, ki je pomembno preoblikovala razmerja moči in utrdila položaj ZDA kot svetovne sile.
Koledar, ki je poenotil čas
Leta 1923 je Grčija kot zadnja evropska država uvedla gregorijanski koledar. S tem se je zaključilo večstoletno obdobje koledarskih razlik, ki so vplivale na praznike, upravne zadeve in celo mednarodne odnose. Sprememba je simbolično pomenila dokončno uskladitev z zahodnim svetom.
Športni mejnik v Ljubljani
Na današnji dan leta 1932 je SK Ilirija odigrala prvo mednarodno hokejsko tekmo jugoslovanskega kluba. Tekma proti celovškemu KAC-u se je končala z visokim porazom 1:12, a tisočglava množica gledalcev v Ljubljani je dokazala, da ima hokej prihodnost tudi v tem delu Evrope.
Monopoli in industrijski preboji
Leta 1935 se je začela prodaja družabne igre Monopoli, ki je kmalu postala globalni fenomen in odraz kapitalistične logike 20. stoletja. Le leto kasneje je kemični gigant IG Farben začel izdelovati pnevmatike iz sintetičnega kavčuka, kar je pomenilo pomemben industrijski preboj v času omejenih naravnih virov.
Vojne sence 15. februarja
Petnajsti februar je globoko zaznamovan tudi z drugo svetovno vojno. Leta 1942 je padel Singapur, kar je bil hud udarec za britanski imperij. Dve leti kasneje so zavezniška letala bombardirala samostan Monte Cassino, enega najpomembnejših simbolov evropske kulturne dediščine. Leta 1945 je Rdeča armada osvobodila Vroclav, kar je pomenilo pomemben korak proti koncu vojne v Evropi.
Politični prelomi hladne vojne
V letu 1963 je bila v Franciji razkrita zarota proti predsedniku Charles de Gaulle, kar je znova pokazalo krhkost povojne Evrope. Leta 1971 sta Združeno kraljestvo in Irska prešli na decimalni denarni sistem, kar je poenostavilo finančne tokove. Leta 1973 sta Kuba in ZDA podpisali sporazum o preprečevanju zračnega piratstva, redko točko sodelovanja sredi hladne vojne.
Konec ene vojne, začetek drugih
Leta 1989 je zadnji vojak ZSSR zapustil Afganistan, kar je simboliziralo konec dolgotrajne in izčrpavajoče vojne. Leta 2011 pa se je v Libiji začela ljudska vstaja, del širšega arabskega prebujenja, katere posledice so čutne še danes.
Dan, ko je nebo eksplodiralo
Morda najbolj osupljiv dogodek sodobnega časa se je zgodil leta 2013, ko je nad ruskim Čeljabinskom eksplodiral okoli deset tisoč ton težak meteorit. Udaren val je poškodoval tisoče ljudi in zgradb ter znova opozoril, kako ranljiv je planet pred vesoljskimi pojavi.
Petnajsti februar tako ni le še en list v koledarju. Je dan, ki povezuje uporniško voljo, umetniško genialnost, vojne prelomnice in naravne sile. Prav v tej raznolikosti se skriva njegov pravi zgodovinski pomen.
Objava 15. februar: dan uporov, prelomov in dogodkov, ki so spremenili svet se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)