ZZZS pripravlja nov petletni strateški program

Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Robert Ljoljo je napovedal, da bo zavod do konca leta sprejel nov petletni strateški program. Vključeval bo področja finančne vzdržnosti, dostopnosti, učinkovitosti procesov in kakovosti zdravljenja, rdeča nit pa bo digitalizacija procesov in uvajanje umetne inteligence.

Ljoljo je na današnjem srečanju z novinarji napovedal temeljito modernizacijo zavoda ter okrepitev njegove vloge v zdravstvenem sistemu. Dodal je, da bo zavod prevzel bolj aktivno vlogo pri optimizaciji izvajanja zdravstvene dejavnosti in aktivno prerazporejal programe med posameznimi izvajalci.

Po njegovih besedah svetovni podatki kažejo, da je med 20 in 30 odstotkov storitev v zdravstvu nepotrebnih, zato si želijo, da bi novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je v javni razpravi, prinesla tudi nadzor nad storitvami. Tako bi lahko preverjali, katere storitve so potrebne, ali so jih res morali zvesti, ali so jih primerno plačali in ali so uporabniki dobili kakovostno storitev, je povedal.

Izpostavil je tudi področje absentizma, ki da ga je treba urediti. “Financiramo pravico do bolniških odsotnosti, hkrati pa ne vlagamo v proces zdravljenja, niti v preventivo,” je dejal.

O dostopnosti storitev je dejal, da ne drži, da izvajalci izvajajo programe, ki jih zavod ne želi plačevati. “Zavod z izvajalci vsako leto sklene pogodbo o obsegu programov, za katere smatramo, da so prioritetni za potrebe zavarovancev. V preteklosti pa se je dogajalo, da so določeni izvajalci določene storitve izvajali mimo teh pogodb. Verjamem, da so jih izvajali v dobro zavarovancev,” je poudaril. Ministrstvu bodo zato predlagali spremembo uredbe, ki bi omogočila povečanje programov, kjer so potrebe večje, in zmanjšanje, kjer izvajalci programa ne dosegajo.

Ljoljo je dejal, da zavod, če želi razvijati stroškovne modele, potrebuje dostop do dejanskih stroškov po pacientu. Zato pozdravljajo določbo v predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi izvajalcem naložila obveznost poročanja stroškov. Napovedal je, da se mora prenova sistema akutne bolnišnične obravnave (SPP) zgoditi še letos, kasneje pa bo treba modele ažurno prenavljati.

Predsednik skupščine ZZZS Drago Delalut je dejal, da je za člane skupščine in delodajalce kot pomembne plačnike v javno zdravstveno blagajno pomembno, da se z denarjem za zdravstvo upravlja gospodarno in zakonito. Zato mora ZZZS na podlagi spremljanja stroškov pri izvajalcih zdravstvenih storitev in stroškovnih analiz redno obnavljati in določati realne cene zdravstvenih storitev.

Z realnejšimi cenami lahko ZZZS prispeva k odpravljanju anomalij visokih presežkov nekaterih izvajalcev in visokih primanjkljajev drugih. “Ustrezen presežek naj bo namenjen nadaljnjemu razvoju zdravstvene dejavnosti in naj bo odraz dobrega upravljanja, primanjkljaj pa znak slabega upravljanja,” je dejal. Pozdravil je tudi novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki velja od danes, in med drugim uvaja merjenje dnevnih delovnih obremenitev in nagrajevanje zdravstvenih delavcev iz naslova delovne uspešnosti.

Poudaril je, da ZZZS že danes izvajalcem zagotavlja dodatno plačilo za opravljanje prednostnih programov. “Lani smo 45 odstotkov vseh bolnišničnih operacij in posegov plačali nad planom in količinsko neomejeno. Zato je nesprejemljivo, da nekateri programi v letu 2024 pri nekaterih izvajalcih niso bili realizirani niti do plana,” je bil kritičen.

Predsednica upravnega odbora ZZZS Irena Ilešič Čujovič je dejala, da v novem razvojnem obdobju pričakujejo razvoj elektronskih storitev ter digitalizacijo postopkov, obrazcev, dokumentov in komunikacije z zavarovanci. Pričakujejo tudi razvoj sistema pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in zagotavljanje objektivnejših podatkov o čakalnih dobah.

Napovedala je podporo rešitvam v noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bodo omogočile, da ZZZS postane aktivni kupec zdravstvenih storitev. Podpirajo tudi, da bi ZZZS v nadzorih preverjal usklajenost opravljenih storitev z nacionalnimi kliničnimi smernicami.

“Pomembno je, da izboljšamo tudi zdravstveno pismenost prebivalcev ter skrb posameznika za lastno zdravje. Z uspešnejšo promocijo zdravja in širitvijo učinkovite preventivne dejavnosti moramo še uspešneje preprečevati prezgodnje obolevanje in nepotrebne poškodbe,” je poudarila. Za doseganje finančne vzdržnosti sistema pa je pomembno, da vsi v zdravstvu preverijo, ali se vsi procesi izvajajo optimalno.