Zlato pravilo: Kako v kriznih časih obdržati premoženje

Večina varčevalcev meri svoje premoženje z eno samo številko: stanjem na bančnem računu. Ta številka pove, koliko denarja imamo, ne pove pa, koliko lahko z njim kupimo. Prav v tej razliki se skriva tiha erozija prihrankov, ki je varčevalci običajno ne opazijo, dokler ni razmeroma pozno.

Računica ja dokaj preprosta. Če depozit prinaša dva odstotka letnih obresti, inflacija pa znaša štiri odstotke, realna donosnost prihranka ni pozitivna ampak negativna. Kupna moč se vsako leto zniža za približno dva odstotka, čeprav se stanje na računu navidezno povečuje. V daljšem obdobju se ta razlika sešteje v znesek, ki ga noben varčevalec ne bi prostovoljno podaril.

K temu je treba prišteti še geopolitično negotovost. Energetski šoki, prekinjene dobavne verige in nenadni obrati denarne politike v zadnjih letih dokazujejo, da so tudi razvita gospodarstva ranljiva. V takih obdobjih vlagatelji ne iščejo najvišjega donosa, ampak predvsem stabilnost.

Vir: WP

Zakaj oprijemljivo premoženje ostaja del vsakega resnega portfelja

Zgodovinska perspektiva je pri tem vprašanju bolj poučna kot katera koli napoved. Denarni sistemi, valute in bančne ustanove so se v zadnjih sto letih večkrat spremenili, žlahtne kovine pa so vseskozi ohranjale funkcijo hranilca vrednosti. Prav zato v finančni teoriji govorimo o tako imenovanih varnih pristanih, torej naložbah, ki v obdobjih negotovosti pritegnejo kapital, ker ne temeljijo na obljubi nekoga drugega.

To je tudi ključna razlika med papirnatim in fizičnim premoženjem. Vrednost obveznice ali bančne vloge je odvisna od tega, ali bo nasprotna stran svojo obveznost izpolnila. Zgodovina uči, da ko finančni trgi postanejo nepredvidljivi, postane zaščita premoženja z zlatom eden od stebrov stabilnega portfelja, saj fizične kovine niso odvisne od solventnosti bančnega sistema.

Podoben premislek vodi tudi tiste, ki upravljajo največje rezerve na svetu. Centralne banke so v zadnjih letih izrazito povečale delež zlata v deviznih rezervah, predvsem zaradi razpršitve in zmanjševanja odvisnosti od ene same valute. Njihov motiv ni špekulacija, ampak dolgoročna varnost, kar je za zasebnega varčevalca morda najbolj poveden podatek. Na drugi strani se ponudba zlata na povečano povpraševanje ne odzove hitro, saj je rudarska proizvodnja kapitalsko in časovno zahtevna. Omejena ponudba ob trdnem povpraševanju je eden od strukturnih razlogov, zaradi katerih žlahtne kovine dolgoročno ohranjajo vrednost.

Iz te logike izhaja tudi pravilo, ki mu mnogi izkušeni vlagatelji pravijo kar zlato pravilo. Priporočena izpostavljenost žlahtnim kovinam znaša med 5 in 15 odstotki celotnega portfelja. Delež je dovolj velik, da ob padcih na kapitalskih trgih opazno ublaži nihanje celotnega premoženja, hkrati pa dovolj majhen, da vlagatelj ne opusti donosnejših naložbenih razredov.

Pošteno je povedati tudi drugo plat. Zlato ne prinaša obresti ne dividend in tudi njegova cena zna kratkoročno močno nihati. Tudi obdobja rekordnih cen se lahko končajo z občutnim popravkom, zato je merilo uspeha pri zlatu vedno desetletje in ne četrtletje. Ni orodje za hitre zaslužke, ampak zavarovanje. Kdor od njega pričakuje kaj drugega, si postavlja napačno merilo uspeha.

Kako začeti premišljeno

Za tistega, ki se za nakup odloči, sta pomembni predvsem dve stvari.

Prva je izbira partnerja. Preverjen prodajalec jasno navede razliko med nakupno in prodajno ceno, ponuja certificirane naložbene palice in kovance priznanih livarn, izda ustrezno dokumentacijo ter pojasni možnosti hrambe. Nepregledna cenovna politika je najbolj zanesljiv opozorilni znak.

Druga je časovni horizont. Fizično zlato ima smisel kot dolgoročna postavka v portfelju, ne kot odziv na naslovnice. Postopni, razporejeni nakupi so zato praviloma bolj smiselni od enkratnega vstopa v trenutku največje panike na trgih.

Zlato pravilo torej ni napoved, kaj se bo zgodilo. Je priznanje, da tega ne ve nihče in premišljena odločitev, da del premoženja ne sme biti odvisen od tega, ali bo napoved držala.

PR: WP

The post Zlato pravilo: Kako v kriznih časih obdržati premoženje appeared first on Lokalec.si.