Telekomunikacijski operater stranki ni zaupal, ker živi v bližini romskega naselja. Za sklenitev razmerja je morala predložiti tudi bančne izpiske

Za sklenitev običajnega naročniškega razmerja je morala stranka iz okolice Črnomlja dokazovati, koliko denarja prejema in za kaj ga porablja. Telekomunikacijski operater je dodatne pogoje utemeljil z njenim krajem bivanja, Zagovornik načela enakosti pa je presodil, da je šlo pri tem predaleč.

Vse se je zapletlo zaradi naslova prebivališča

Stranka iz manjšega kraja pri Črnomlju je želela skleniti naročniško razmerje za telekomunikacijske storitve. Postopek se sprva ni zdel nič posebnega, nato pa je operater od nje zahteval izpiske o prilivih in odlivih na bančnem računu za zadnje tri mesece. Takšna zahteva bi bila morda razumljiva, če bi imela stranka neporavnane obveznosti ali bi že v preteklosti kršila pogodbe. Toda razlog je bil drugačen. Operater je pojasnil, da dodatna dokazila zahteva zaradi njenega naslova, saj naj bi prebivala na območju z večjo plačilno nedisciplino.

To pomeni, da operater ni presojal le konkretne osebe in njenih finančnih okoliščin, temveč je odločitev sprejel tudi na podlagi ravnanja drugih ljudi iz istega kraja. Posameznik je tako postal tvegan že zato, ker živi na območju, ki ga je podjetje v svojih analizah označilo za problematično.

Stranka je opozorila tudi na bližino romskih naselij

Stranka je primer prijavila Zagovorniku načela enakosti. Menila je, da je bila slabše obravnavana zaradi kraja bivanja in pripisanega etničnega porekla. Prepričana je bila, da je operater na njeno domnevno plačilno nesposobnost sklepal tudi zato, ker živi v bližini romskih naselij.

Zagovornik je v postopku pridobil pojasnila operaterja. Ta je navedel, da uporablja notranje kontrole, s katerimi želi preprečiti sklepanje pogodb z naročniki, ki računov pozneje ne bi plačevali. Pri tem naj bi upošteval analitične podatke o plačilni disciplini v različnih delih države. Takšen poslovni cilj sam po sebi ni sporen. Podjetje lahko preverja, ali je prihodnja stranka sposobna poravnati svoje obveznosti. Sporno pa postane, ko začne ljudi razvrščati glede na njihov naslov, ne pa glede na njihove dejanske finančne razmere.

Navidezno nevtralno pravilo je nekatere postavilo v slabši položaj

Prav tu je Zagovornik prepoznal diskriminacijo. Merilo kraja bivanja je bilo na prvi pogled nevtralno, saj je operater zatrjeval, da enako obravnava vse prebivalce območij s slabšo plačilno statistiko. V praksi pa so morali ljudje iz teh krajev izpolnjevati strožje pogoje kot stranke iz drugih delov države.

Gre za obliko posredne diskriminacije. Podjetje morda ni neposredno zapisalo, da določenim skupinam ljudi ne zaupa, vendar je uporabilo merilo, ki jih je zaradi njihove osebne okoliščine postavilo v slabši položaj. Zagovornik je poudaril, da morajo biti telekomunikacijske storitve dostopne pod enakimi pogoji, preverjanje plačilne sposobnosti pa mora temeljiti na individualnih in nediskriminatornih merilih.

Bančni izpisek razkriva veliko več kot le sposobnost plačevanja

Zahteva po bančnih izpiskih ni nepomembna formalnost. Iz njih je mogoče razbrati višino prihodkov, socialne prejemke, nakupe, zdravstvene stroške, dolgove in številne druge podrobnosti iz zasebnega življenja. Zato je še posebej pomembno, da podjetje takšne dokumente zahteva le takrat, ko za to obstaja jasen in utemeljen razlog.

Odločitev Zagovornika je pomembno opozorilo tudi drugim podjetjem. Statistični podatki so lahko uporabni pri ocenjevanju poslovnih tveganj, vendar ne smejo postati izgovor za kolektivno označevanje celotnih krajev. Človek ni manj zanesljiv zato, ker njegovi sosedje zamujajo s plačili. Njegov naslov pove, kje živi, ne pa, kakšen plačnik je.

Pripravil: I.M.

Vir: Zagovornik

<p>The post Telekomunikacijski operater stranki ni zaupal, ker živi v bližini romskega naselja. Za sklenitev razmerja je morala predložiti tudi bančne izpiske first appeared on NaDlani.si.</p>