Življenje mladega policista je zanje manj vredno kot glava bronastega kipa zločinca

Glavno mesto Madžarske Budimpešto sem prvič obiskal leta 1994, drugič pa leta 2011. Dobro se spominjam okolice njihovega parlamenta. Leta 1994 je bila posejana s kipi komunističnih voditeljev nekdanje Sovjetske zveze in seveda Madžarske, da o Marxu, Engelsu in Leninu niti ne govorim.

Leta 2011 pa je bilo vse drugače, o kipih komunističnih voditeljev ni bilo ne duha ne sluha, povsod le kipi njihovih pesnikov, pisateljev in upornikov proti komunizmu. Seveda sem zavil v prvo pisarno za turistične informacije in povprašal, kjer so kipi, ki so bili leta 1994 v okolici njihovega parlamenta. Prijazna uslužbenka mi je takoj povedala, da so kipe komunizma odstranili iz Budimpešte, da pa jih lahko za 15 evrov vidim v parku 20 kilometrov iz Budimpešte.

Nekaj podobnega so storile praktično vse države nekdanjega komunizma razen Slovenije. Le v Sloveniji se še vedno klanjamo zločincem nekdanjega komunizma, kot je bil Tito, in njihove kipe razglašamo za kulturno dediščino. Sploh pa se z njim še danes istovetijo pripadniki političnih strank levega političnega pola.

Toda vrnimo se k aktualnim dogodkom. Miroslav Pačnik je kar nekaj časa žagal in odžagal glavo kipa zločinca Tita v Velenju. Po moje je opravil nalogo, ki je ni opravila država Slovenija, pa bi jo že zdavnaj morala. Toda grozi mu večletna zaporna kazen. Povsem nerazumljivo.

V tem smislu so vrednote Slovenije, kot kaže, napačne. Poglejmo še en primer, ki to potrjuje. Leta 2016 je Naveed Jamal Sajjadi, v Krškem dobesedno zaklal mladega policista Damirja Golobiča, ki mu je želel pomagati. Tudi s pomočjo spletnih iskalnikov boste še danes težko našli njegovo pravo ime in priimek. Umrl je torej mlad policist, ki je opravljal svoje naloge. Policija takrat imena in priimka zločinca ni objavila, zapisali so le, da je policista umoril “nemški državljan”. To so nekritično povzeli vsi mediji, tudi Slovenske novice. Praktično nihče pa ni poročal o tem, da je bil “nemški državljan” islamskega izvora. Že takrat sem kot poslanec DZ spraševal notranje ministrstvo, zakaj skrivajo ime in priimek, sploh pa izvor zločinca. Odgovora, vsaj ne resnega, seveda nisem prejel.

Kaj pa primer Miroslava Pačnika? Slovenske novice seveda ne poročajo o neznancu, ki je obglavil kip zločinca Tita v Velenju. Niti se ne sklicujejo na varstvo osebnih podatkov. Naravnost zapišejo, da je to storil Miroslav Pačnik, ter seveda dodajo, naj bi bil to sosed Janeza Janše. Ne vem, ali je res njegov sosed ali ne, toda Janša s tem nima nobene zveze. Povsem upravičeno sklepam, da so podatke tako ali drugače dobili od policije.

Tak zapis je več kot jasen in ima veliko sporočilno vrednost. Na eni strani gre za ščitenje lika in dela islamskega zločinca, ki je dobesedno zaklal mladega policista, na drugi pa gre pri takem poročanju za kriminaliziranje Miroslava Pačnika, ki je naredil nekaj, kar bi tako ali tako morala narediti država, seveda pa je Janez Janša, če je sploh njegov sosed, priročna politična tarča, ki je Slovenske novice pač ne morejo zgrešiti.

Če se bo Slovenija resno spustila v kazenski pregon Miroslava Pačnika, sploh pa če ga bo zaradi obglavljenja kipa zločinca Tita obsodila, bo to še eden od mnogih jasnih signalov Evropi, kam Slovenija sodi. Na ravni EU je bilo že zdavnaj odločeno, da je komunizem, ki ga pooseblja tudi kip zločinca Tita, ena od treh zločinskih ideologij 20. stoletja in da se države članice preprosto morajo distancirati ne le od fašizma in nacizma, ampak tudi od komunizma.

Eventualni sodni postopek zoper Miroslava Pačnika, sploh pa njegova morebitna obsodba v Sloveniji za to dejanje, bo tako ali tako padel najmanj na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Dr. Vinko Gorenak