
Bolj kot predbožična odločitev Ustavnega sodišča o neustavnosti zakona o zdravstveni dejavnosti v delu, ki je bil po vseh dosedanjih izjavah predsednika vlade Roberta Goloba ključen del t. i. zgodovinske zdravstvene reforme, je zanimiva in povedna orkestrirana relativizacija te odločitve, ki so jo vladni predstavniki ob podpori predsednice republike precej bizarno predstavljali skorajda kot podporo ustavnega sodišča vladnemu zakonu. Še iz določenih ločenih, sicer večinoma pritrdilnih mnenj posameznih ustavnih sodnikov je med vrsticami razbrati nekakšno "opravičevanje", da so del zloglasnega 53.b člena razglasili za neustavnega. Zakon je pač tako slab in nesorazmeren pri ukrepih, da tudi kljub očitni ideološki servilnosti niso mogli pogledati stran.