Življenja žensk v pisemskih izpovedih

Kakšno vlogo imajo pisma oz. korespondenca v raziskovanju zgodovine? So primeren zgodovinski vir? Kakšno vlogo so imela v življenju žensk? O tem in o portalu Pisma.org oz. monografiji Ljubim lepa pisma: dopisovanja avtoric slovenske moderne je prejšnji teden tekla beseda v prostorih Narodne in študijske knjižnice, ki je z Odsekom za zgodovino in etnografijo priredila srečanje s profesorico in urednico portala ter monografije Katjo Mihurko z Univerze v Novi Gorici, ki že vrsto let raziskuje pomen pisem in korespondence kot zgodovinskih virov in osebnih zapisov.

Gostja se je posvetila zlasti pismom v obdobju meščanstva oz. od 1850 do druge svetovne vojne. Iz njih izhaja življenje žensk, saj so delovala kot nekakšen skriti dnevnik. Teh med pisateljicami namreč ni bilo, tako kot tudi ne spominov (z izjemo Marice Nadlišek Bartol). »V njih spoznavamo, kako so živele preko opisov doživetij iz vsakdanjega življenja: odpre se nam drug svet, bolj zanimiv od Cankarjevih pisem. V pismih najdemo čustvene izpovedi intimnega življenja, celo opis spolnih odnosov ali lezbičnih ljubezenskih razmerij, težave pri vzgoji otrok, pa izvemo, kako so se soočale s trdno zasidrano vlogo ženske, kako so prestopale meje s tem, da so se pojavljale v javnosti, in kako so gledale na družbena in zgodovinska dogajanja,« je naštela.

Pogovor se je dalj časa zaustavil tudi pri bogatem in koristnem elektronskem spletišču Pisma.org, ki ga sestavlja več kot 2000 pisem. Med njimi najdemo tudi nekaj tržaških vsebin, ki sta jih s svojo korespondenco prispevali Marica Nadlišek Bartol in pa Milka Mankoč; njena pisma so bila zadnja pridobitev v elektronski zbirki.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.