Živilski odpadki – Države, ki zavržejo največ hrane

Količina zavržene hrane po svetu nenehno narašča, zato živilski odpadki (DAK) postajajo ena ključnih globalnih težav sodobne družbe. V ozadju te problematike se skrivajo velike razlike med državami – tako po absolutni količini kot tudi glede na prebivalca.

Globalna slika zavržene hrane

Med največjimi povzročitelji DAK v absolutnih številkah so:

• Kitajska: 108 milijonov ton
• Indija: 78 milijonov ton
• ZDA: po ocenah celo do 60 milijonov ton hrane letno

A še bolj zgovorni so podatki na prebivalca, ki razkrivajo, kje je problem najizrazitejši glede na število prebivalcev:

• Egipt: 155 kg/prebivalca
• Pakistan: 122 kg/prebivalca
• Meksiko: 102 kg/prebivalca
• Nigerija: 106 kg/prebivalca

Foto: Živilski odpadki

Razlogi za DAK so različni: od prevelikih nakupov in napačnega shranjevanja hrane v razvitih državah, do pomanjkanja hladilne verige in infrastrukture v državah v razvoju. Kadar DAK ni obravnavan resno, to vodi do povečanega ogljičnega odtisa, izgube dragocenih virov (voda, energija, zemlja) in neetičnega ravnanja z živili, medtem ko milijoni ljudi po svetu stradajo. DAK ni le statistika, je opozorilo, da moramo nujno spremeniti način ravnanja s hrano. Nekatere države že uvajajo sistemske spremembe in spremljanje količine DAK na državni ravni, kar je ključni korak k rešitvi.

Kaj lahko storimo, da zmanjšamo DAK?

Čeprav je DAK globalni izziv, lahko k rešitvi prispevamo vsi – od posameznikov do vlad. Pomembno je, da razumemo, kako vsak korak v prehranski verigi vpliva na DAK: od kmetijske pridelave, predelave in distribucije, pa do gospodinjstev, kjer nastane največji delež DAK v razvitih državah.

Uspešni primeri zmanjševanja DAK vključujejo:

• Francijo: Uvedla je zakon, ki je prepovedal zavržke neprodanih živil v trgovinah in jih namesto tega usmeril v donacije.
• Japonsko: Poudarek je na ozaveščanju potrošnikov o pravilnem razumevanju in uporabi datumov (uporabno do, najbolje do).
• Veliko Britanijo: Izvaja obsežne kampanje, ki spodbujajo načrtovanje obrokov, pravilno shranjevanje hrane in uporabo ostankov.

Foto: Doniranje hrane

Tudi tehnologija ima ključno vlogo pri boju proti DAK. Mobilne aplikacije za spremljanje porabe hrane, platforme za donacije presežkov ter napredni sistemi za logistiko in napoved povpraševanja pomagajo optimizirati celoten sistem, s čimer se zmanjšujejo nepotrebni presežki.

Vendar pa je najbolj ključen dejavnik pri zmanjševanju DAK sprememba mišljenja. Hrana ni samoumevna dobrina, ampak dragocen vir. Z ozaveščanjem, boljšim načrtovanjem in odgovornim odnosom lahko skupaj zmanjšamo DAK in prispevamo k bolj pravičnemu, trajnostnemu svetu, kjer je hrana cenjena in dostopna vsem.

Pripravil: J.P.

Vir: Food and Agriculture Organization, World Resources Institute, The Guardian, National Geographic, Pexels

The post Živilski odpadki – Države, ki zavržejo največ hrane first appeared on NaDlani.si.