Zidanica za debel milijon, leteča predsednica in helikopterji

6 days ago 24
ARTICLE AD

Slovenija je v teh dneh dobila tri zgodbe, ki so vsaka zase sicer bizarne, skupaj pa tvorijo srhljiv prikaz odnosa oblasti do državnega premoženja in nas, navadnih državljanov.

Prva prihaja z Ministrstva za kulturo, kjer je ministrica Asta Vrečko napovedala obnovo zidanice na Trški gori. Vrednost projekta? Kar 1,2 milijona evrov. Ne gre za grad, ne gre za arheološko najdišče svetovnega pomena, ne za letališče v notranjosti Trške gore, pač pa za zidanico. V njej je nekoč ustvarjal skladatelj Marjan Kozina, med drugim tudi avtor glasbe v nekaterih znamenitih slovenskih filmskih stvaritvah (Kekec, Na svoji zemlji …). Občina jo je prijavila na razpis za prenovo, ministrica pa kasneje razglasila za “kulturni projekt nacionalnega pomena”. Državljani bomo zanjo odprli denarnico, kot bi financirali kakšno operno hišo, ministrica pa bo dobila projekt, da se bo pred njim lahko slikala za prihajajoče volitve in se v kamere zakljinjala na skrb za slovensko kulturno izročilo v njenem mandatu.

Pred volitvami: Ogljični odtis je pomemben. – Po volitvah: Kaj je to ogljični odtis?

Druga zgodba prihaja iz predsedniške palače. Nataša Pirc Musar se je odločila, da se ne bo prebijala skozi cestne zamaške, ki so posledica odločitev “njene” vlade, temveč je za obisk v Prekmurju uporabila kar policijski helikopter. Če bi to storil kakšen poslovnež na lastne stroške, bi še razumeli. Toda predsednica države, ki nam je pred volitvami obljubljala pozorno spremljanje ogljičnega odtisa ter nas nagovarja k trajnostni mobilnosti, k skromnosti in k enakosti? Potem pa se nad zamašene ceste dvigne na račun davkoplačevalcev. To je podoba, ki pove veliko. A to še ni vse. Helikopter je bil rezerviran tudi še za obisk kmetijskega sejma, a je bil polet tik pred zdajci odpovedan. Baje zaradi predsedničinih neodložljivih obveznosti. No ja, verjetno bolj zaradi dosedanjega medijskega pompa nad njenim “ogljičnim odtisom”, ampak kdo ve.

Poklukar: helikopter bo. Leonardo!

In tretja zgodba, ki je morda celo najbolj pomenljiva. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar trmasto vztraja pri načrtih za nakup helikopterjev Leonardo, ki naj bi reševali težave na področju nujne medicinske pomoči in varnosti. Težava je v tem, da strokovnjaki opozarjajo, da brez celovitega sistema nujne medicinske pomoči (HNMP), brez kadrov, brez ustrezne organizacije in brez infrastrukture, ti helikopterji predstavljajo le nove drage igrače v policijski floti. To, da naj ne bi omogočali intubiranja ponesrečencev na specifičen način, je samo še podrobnost za zraven. Zanimivo, da ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel navzven daje vtis, da podpira sistemske izboljšave, v resnici pa pod težo koalicijske logike pristaja na to, da se politika odloča mimo stroke. Rezultat? Minister vztraja pri nakupih, ministrica ne reče odločno “ne”, stroka si pa tik pred zdajci premisli. Kako priročno, kajne? In ljudje ostanemo z občutkom, da gre za še eno predstavo za javnost, verjetno tudi provizije, ne pa za sistemsko reševanje življenj. Občutku, da smo na ladji norcev, se vedno težje izogibamo.

Ko vse tri zgodbe postavimo drugo ob drugo, se tudi manj zahtevnim umom razkrije moteč vzorec. Ministrica Levice, ki denar davkoplačevalcev razume kot orodje za ideološke projekte. Predsednica, ki funkcijo doživlja kot poseben privilegij za polete nad težavami navadnih ljudi ter dva ministra Svobode, ki slepo izvajata projekte s ciljem navidezne učinkovitosti svoje stranke, po sistemu “no matter what” (“ne glede na vse”).

Oblast kot privilegij, ki jim pripada.

Čeprav se posamezni udeleženci ideološko nekoliko razlikujejo, se v praksi srečajo na isti točki: oblast kot privilegij, ki jim pripada. Državno premoženje kot denarnica, v katero sežejo, kadar začutijo potrebo. Ljudje? Ti naj bodo hvaležni, da jih oblast sploh opazi.

Res je srhljivo, da takšno početje ni več osamljen incident, temveč nova normalnost. Poglejte si samo turista z Gregorčičeve, popolnega amaterja na vrhu Darsa, ministra, za katerega nihče ne ve, da je promet njegov resor, saj vsi mislijo, da to pokriva Bratuškova itd. Ko politika izgubi stik z ljudmi, začne državne vire dojemati kot samoumevno pravico. Ko oblastniki hodijo po tleh, raja gleda milijonske zidanice. Ko raja stoji v kolonah, predsednica leta nad njimi. Ko reševalci improvizirajo nujno potrebne prakse med poleti, pristojni minister razlaga, da je zavezan izpeljati nakup takšen kot je, pristojna ministrica ga pri tem pokriva, stroka pa se raje “premisli”, kot da bi odločno protestirala in zahtevala svoje.

V normalni državi bi takšne poteze sprožile plaz ogorčenja in zahteve po politični odgovornosti.

V normalni državi bi takšne poteze sprožile plaz ogorčenja, zahteve po politični odgovornosti in sistemske spremembe. Pri nas pa se vse skupaj prelije v ciničen smeh. Očitno so se državljani sprijaznili, da oblastniki ravnajo z njihovim denarjem kot svinja z mehom. Lepše rečeno, kot da gre za bankovce družabne igre Monopoli. Vendar to ni igra. To so resnični milijoni, resnični helikopterski poleti in resnične posledice slabih odločitev, ki jih ljudje vsak dan občutimo na cestah, v bolnišnicah, v šolah, v gospodarstvu.

Asta Vrečko, Nataša Pirc Musar, Boštjan Poklukar in Valentina Prevolnik Rupel so simboli. Sporočajo nam, kako daleč je ideologija pripravljena iti, da potrdi svoj “kulturni” narativ. Kako hitro te oblast zasvoji, kako se v Sloveniji odločitve z lahkoto sprejemajo mimo stroke in kako v politiki ni pomembna vsebina, temveč lojalnost trenutni koalicijski logiki.

Ljudje od oblasti ne pričakujemo čudežev. Pričakujemo pa razsodnost, ponižnost pred zaupanjem javnosti in predvsem spoštljiv odnos do državnega premoženja. Če tega ni, potem ni čudno, da se med državljani širi občutek, da so ostali sami. Z zastoji na cestah, z zastarelim zdravstvenim sistemom in s praznimi denarnicami. Medtem pa naši voditelji živijo v neki paralelni državi, kjer milijon pomeni le številko, helikopter pomeni zgolj še eno prevozno sredstvo oblasti in stroka velja le takrat, kadar potrjuje njihove že sprejete odločitve.

Edvard Kadič

Objava Zidanica za debel milijon, leteča predsednica in helikopterji je bila najprej objavljena na Portal24.

Read Entire Article