Zemljevid politične razdeljenosti Slovenije razkriva velike razlike: poglejte, kateri kraji so najbolj »levi« in kateri najbolj »desni«

Nova podrobna analiza volilnih rezultatov za obdobje 2008–2026 razkriva izrazito politično razdeljenost Slovenije. Nekateri volilni okraji že skoraj dve desetletji vztrajno volijo bolj levo od državnega povprečja, drugi pa ostajajo trdne desne utrdbe. Razlike med najbolj levim in najbolj desnim okrajem so ogromne.

Analiza temelji na podatkih šestih parlamentarnih volitev

Avtor analize je primerjal rezultate volitev v Državni zbor v letih 2008, 2011, 2014, 2018, 2022 in 2026 ter za vsak volilni okraj izračunal poseben indeks politične usmerjenosti, imenovan dIDL (indeks desno–levo glede na državno povprečje). Ta indeks pokaže, koliko bolj levo ali desno posamezen volilni okraj glasuje v primerjavi s celotno državo. Negativne vrednosti pomenijo bolj levo usmerjen okraj, pozitivne pa bolj desnega. Analiza je tako omogočila natančno razvrstitev vseh slovenskih volilnih okrajev od najbolj levih do najbolj desnih.

Najbolj levi okraji: Ljubljana, Zasavje in Obala

Po podatkih analize se med najbolj levo usmerjenimi volilnimi okraji že več let izmenjujejo predvsem trije:

Ljubljana Moste-Polje 2,
Hrastnik–Trbovlje,
Koper 1.

Gre za območja, ki že tradicionalno izrazito podpirajo leve politične opcije in praviloma volijo precej bolj levo od državnega povprečja. Med močno leve okraje sodijo tudi drugi deli Ljubljane, Izola, Piran, Zagorje, Nova Gorica ter posamezni deli Maribora.

Ribnica–Dobrepolje ostaja najbolj desni volilni okraj v Sloveniji

Na povsem drugem polu političnega zemljevida je Ribnica–Dobrepolje, ki po analizi stabilno ostaja najbolj desno usmerjen volilni okraj v Sloveniji. Ta okraj je letos posebej izstopal tudi po tem, da je dobil kar tri poslance treh različnih desnih strank – SDS, Nove Slovenije in Demokratov.

Med najbolj desno usmerjenimi okraji so še:

Ormož,
Šmarje pri Jelšah,
Ptuj,
Ivančna Gorica,
Mozirje,
Slovenske Konjice,
Škofja Loka 2.

Slovenija ostaja politično geografsko razdeljena

Podatki potrjujejo dolgoletni vzorec. Urbana središča, univerzitetna mesta in obalna območja praviloma volijo bolj levo, medtem ko podeželski in manj urbanizirani deli vzhodne ter jugovzhodne Slovenije izraziteje podpirajo desnosredinske in konservativne opcije. Analitik poudarja, da na politično usmerjenost ne vplivajo zgolj kandidati in aktualna politična klima, temveč tudi okolje, v katerem ljudje živijo. Volilne preference so namreč pogosto povezane z urbanizacijo, starostno strukturo prebivalstva, gospodarskim razvojem in lokalno politično tradicijo.

Tudi leto 2026 ni bistveno premešalo zemljevida

Čeprav so letošnje volitve nekoliko spremenile razmerja med strankami na državni ravni, politični zemljevid Slovenije ostaja presenetljivo stabilen. Najbolj levi okraji so tudi letos večinoma volili predstavnike Gibanja Svoboda, Levice in SD, medtem ko so najbolj desni okraji največ glasov namenili SDS, NSi in Demokratom. To kaže, da so lokalni politični vzorci v Sloveniji izjemno trdni in se spreminjajo precej počasneje kot državna politična klima.

Prav zaradi izrazite stabilnosti najbolj levih in najbolj desnih okrajev bodo prihodnje volitve znova odločali predvsem tako imenovani “mešani” oziroma sredinski volilni okraji, kjer so razlike med levim in desnim blokom manjše. Tam se namreč najpogosteje odloča, kdo bo sestavljal prihodnjo vlado.

Napisal: K. J.

Vir: Facebook