Združenje novinarjev in publicistov udarilo po Nataši Pirc Musar, ki je po nesreči informacije delila le z izbranimi novinarji: »Ne more določati, kateri novinarji smejo do informacij«

V Združenju novinarjev in publicistov ostro protestirajo zaradi ravnanja urada predsednice Nataše Pirc Musar, ki naj bi na neuradni brifing po prometni nesreči povabil le izbrane novinarje. Opozarjajo, da oblast medijev ne sme deliti na »naše« in »vaše«, urad pa meril za izbiro povabljenih še ni razkril.

»Predsednica si ne sme izbirati novinarjev«

»Predsednica države ne more določati, kateri novinarji smejo do informacij in kateri ne.« Tako jasno so se v Združenju novinarjev in publicistov odzvali na prakso urada predsednice republike, ki je po prometni nesreči Nataše Pirc Musar na neuradni brifing povabil zgolj nekatere novinarje in medije.

V ZNP so zaradi takšnega ravnanja izrazili ostro nestrinjanje in protest. Poudarjajo, da je predsednica republike javna oseba in nosilka najvišje politične funkcije v državi. Zato bi moral njen urad po njihovem mnenju omogočiti enakopraven dostop do informacij vsem novinarjem, ne glede na medij, uredniško politiko ali odnos posameznega uredništva do predsednice.

Izbrani dobijo prednost, drugi ostanejo pred vrati

Za ZNP težava ni samo v tem, da nekateri novinarji niso prejeli vabila. Bistveno je, da lahko povabljeni na brifingu neposredno postavljajo vprašanja, zahtevajo dodatna pojasnila in pridobijo podrobnosti, ki jih drugi mediji morda nimajo.

»Izključevanje dela novinarjev z brifingov za zgolj nekatere pomeni zapiranje informacij in ustvarjanje neenakega položaja. To je nedopustno,« opozarjajo v združenju.

Po njihovem mnenju se s takšnim izborom drugim uredništvom otežuje enakovredno opravljanje njihovega temeljnega poslanstva – obveščanje javnosti. Če imajo povabljeni novinarji zaradi privilegiranega dostopa informacije, ki jih drugi nimajo, tudi javnost ni več obveščena pod enakimi pogoji.

Zakaj je bil brifing tako pomemben?

Neformalno srečanje je bilo organizirano po prometni nesreči predsedniške kolone, ki je sprožila številna vprašanja. Javnost je zanimalo, zakaj predsednica ni uporabljala varnostnega pasu, kdo se je z njo peljal v službenem vozilu, ali so bile sopotnice varnostno preverjene in zakaj so nekatere podrobnosti postale znane šele pozneje.

Prav na brifingu je urad podrobneje predstavljal okoliščine nesreče. Zato vprašanje, kdo je bil povabljen in kdo ne, ni nepomembna organizacijska podrobnost. Šlo je za srečanje o dogodku, ki je zadeval uporabo državnega vozila, delo policijskih varnostnikov in ravnanje predsednice republike.

Urad meril za izbiro ni pojasnil

Med nepovabljenimi je bil Radio Ognjišče, ki je urad vprašal, po kakšnih kriterijih je določil sodelujoče. Konkretnih meril v odgovoru niso navedli.

Pojasnili so, da so brifingi le eden od načinov posredovanja informacij ter da urad vse medije obvešča s sporočili za javnost, objavami na spletni strani in odgovori na novinarska vprašanja. Po nesreči naj bi vsem medijem na seznamu poslali dve sporočili za javnost.

Toda prav tu ostaja jedro očitka ZNP: splošno sporočilo za javnost ni nujno enakovredno neposrednemu pogovoru, pri katerem lahko novinar nemudoma zastavi podvprašanje. Poleg tega urad še vedno ni odgovoril, kdo je sestavil seznam povabljenih in po kakšnem ključu.

»Novinarstvo ne sme biti razdeljeno na naše in vaše«

V ZNP opozarjajo, da se korekten odnos oblasti do medijev ne meri po tem, katere novinarje povabi in katerih ne. Transparentnost se po njihovem pokaže predvsem takrat, ko oblast dovoli tudi neprijetna vprašanja.

»Novinarstvo ne sme biti razdeljeno na ‘naše’ in ‘vaše’, na povabljene in nezaželene. Oblast si ne sme izbirati medijev glede na to, kdo ji je bolj všeč,« so zapisali.

Zakon o medijih sicer določa, da morajo biti informacije državnih organov resnične, pravilne in celovite ter da morajo organi odgovarjati na vprašanja medijev. Ne določa pa izrecno, da morajo biti vsi mediji povabljeni na vsak neformalni brifing. Zato ZNP svoje opozorilo postavlja predvsem v okvir transparentnosti, enakopravnosti in demokratičnih standardov.

ZNP zahteva konec selektivnih vabil

V združenju ocenjujejo, da selektivno vabljenje škoduje zaupanju javnosti, ponižuje novinarski poklic in šibi demokratične standarde. Od urada predsednice zato zahtevajo, da v prihodnje vsem akreditiranim novinarjem in medijem zagotovi enakopraven dostop.

Vprašanje tako ostaja zelo preprosto: če so bili na brifing povabljeni le nekateri, zakaj urad javnosti in nepovabljenim uredništvom ne razkrije meril, po katerih jih je izbral?

Pripravil: I.M.

Vir: Združenje novinarjev in publicistov

<p>The post Združenje novinarjev in publicistov udarilo po Nataši Pirc Musar, ki je po nesreči informacije delila le z izbranimi novinarji: »Ne more določati, kateri novinarji smejo do informacij« first appeared on NaDlani.si.</p>