1 day ago
19
ARTICLE AD
Živeti 105 let in še predavati? Japonski zdravnik razkriva skrivnosti dolgega, vitalnega življenja
Bil je star 101 leto, ko je letel v New York, da bi predaval. Vse do smrti pri 105 je delal skoraj vsak dan. Dr. Shigeaki Hinohara ni bil običajen stoletnik – bil je zdravnik, vizionar in živa enciklopedija dolgoživosti. Njegovo življenje ni lekcija o starosti. Je lekcija o življenju.
Zakaj nas dolga, zdrava starost še vedno bega?
Se sploh da dočakati 100 let – in se še vedno počutiti dobro? Ne le preživeti, ampak biti zares živ?
V obdobju, ko ljudje v razvitem svetu živijo v povprečju med 78 in 84 let (v Sloveniji je povprečje okoli 82 let za ženske, 76 za moške – po podatkih Statističnega urada RS), je stoletnik s takšno vitalnostjo prava redkost. A na Japonskem, zlasti v okrožju Okinawa, je takih več. In eden izmed njih – morda najbolj izstopajoč – je bil prav dr. Hinohara.
Kdo je bil dr. Hinohara?
Rodil se je leta 1911 v prefekturi Yamaguchi, v času, ko je svet še vozil s kočijami. Diplomiral iz medicine leta 1937, delal v času vojne in povojne obnove, vodil bolnišnico St. Luke’s v Tokiu in napisal več kot 150 knjig – od katerih je ena postala svetovna uspešnica. Living Long, Living Good ni klasična biografija ali učbenik. Je vodnik. Pa ne z navodili, ampak z zgodbami.
Bil je tudi eden od glavnih arhitektov japonskega zdravstvenega sistema po 2. svetovni vojni. In to ni majhna reč – danes je ta sistem med najučinkovitejšimi na svetu (poroča OECD).
Sedem pravil, ki jih je živel – vsak dan
1. Gibanje, tudi ko ni treba
»Telo zarjavi, če ga ne uporabljaš,« je rad povedal. Stopnice, ne dvigalo. Peš, ne z avtom. Njegova filozofija ni bila fitnes, ampak naravno gibanje. Hodil je, kadar je le mogel – tudi po bolnišnici, kjer je delal, je vsak dan prehodil več kilometrov.
Po podatkih WHO redna telesna dejavnost zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni za do 30 %. In to ni le teorija – to je bila njegova praksa.
2. Upokojitev je pojem, ne zakon
Delal je do konca. Ne zato, ker bi moral, ampak ker je želel. Trdil je, da upokojitev ne koristi ne telesu ne umu. »Ko nimaš več ciljev, začneš bledeti,« je dejal za Asahi Shimbun. In kdo bi mu oporekal?
Čeprav je Japonska znana po deloholizmu, je njegov pristop temeljil na smiselnosti – ne izčrpanosti.
3. Preprosto jej – in zmerno
Njegova prehrana je bila skoraj banalna: zjutraj kava, mleko in pomarančni sok. Za kosilo nekaj piškotov z mlekom. Večerja? Ribe, zelenjava, malo riža. Meso redko. Alkohol nikoli. Pa sladice? Le izjemoma.
Ta jedilnik spominja na prehranske navade prebivalcev tako imenovanih modrih con – območij, kjer ljudje najdlje živijo. Sardinija, Ikaria, Nicoya … in ja, Okinawa. National Geographic je leta 2020 poročal, da imajo vsi ti kraji eno skupno točko: veliko rastlinske hrane in zelo malo procesirane.
4. Največje zdravilo? Namen.
»Ko delaš za druge, pozabiš na sebe. In to te ohranja pri življenju,« je pogosto poudarjal. Sam je imel urnik predavanj in srečanj še pri 101 letu – vnaprej načrtovan za več mesecev.
Zveni noro? Morda. Ampak študija Harvardske univerze o dolgoživosti (Grant Study), ki traja že več kot 80 let, potrjuje: najpomembnejši dejavnik dolgega in srečnega življenja niso denar, geni ali dieta – so odnosi. In občutek, da si koristen.
5. Zdravila niso rešitev za vse
Čeprav je bil zdravnik, je bil kritičen do prekomerne uporabe zdravil. Verjel je v moč preventive. Gibanje, prehrana, duševna jasnost.
In res – BMJ (British Medical Journal) je že leta 2021 objavil študijo, po kateri več kot 40 % starejših oseb jemlje zdravila, ki jim niso več potrebna. Posledica? Stranski učinki, interakcije, slabša kakovost življenja.
6. Smeh ni razvada – je nuja
Bil je igriv. Rad je pripovedoval šale. Zdravil z nasmehom. Psihologi danes govorijo o vplivu optimizma na zdravje – ni ravno nova znanost, a Hinohara jo je živel že pred desetletji.
Smeh sprošča hormon dopamin, izboljšuje delovanje ožilja, zmanjšuje stres. Nič presenetljivega. Ampak koliko zdravnikov vam je kdaj predpisalo: “Pojdite domov in se nasmejte z družino”?
7. Načrtuj, tudi ko ti pravijo, da si prestar
Pri 101 letu je imel zapisanih več kot 30 javnih nastopov za prihodnje leto. Smešno? Morda. Toda zanj je bil to način, da ostane del sveta.
»Ne čakaj smrti. Ustvari si prihodnost,« je nekoč dejal. In to ni bila prazna fraza – to je bila njegova vsakodnevna praksa.
Pa to res deluje – ali je bil zgolj izjema?
Po eni strani – da. Bil je izjema. Ne vsak bo doživel 105 let. Ampak po drugi strani – njegovo življenje je dokaz, da dolgoživost ni čudež, ampak skupek odločitev. Vsakdanjih. Tihih. Doslednih.
Lahko bi rekli, da je imel srečo. A tudi sreči je treba odpreti vrata.
Kritično ogledalo: Zakaj mi tega (še) ne zmoremo?
Evropa – Slovenija še posebej – se stara. In ne postaja bolj vitalna, ampak bolj utrujena. Zakaj?
Razlogi so številni: stres, prehranske navade, premalo gibanja, osamljenost med starejšimi. V Sloveniji je več kot 130.000 ljudi starejših od 80 let (po podatkih SURS, 2023), a kakovost njihovega življenja ni vedno na ravni, ki si jo zaslužijo.
In še nekaj: kultura. Na Japonskem je starost čast. Pri nas? Pogosto stigma. Hinoharin model dolgoživosti ni le biološki – je družbeni. In brez spoštovanja do starejših, brez aktivnega vključevanja generacij, ta model ne more delovati.
Ne gre za to, koliko let živiš – ampak kako jih živiš
Če iščete čarobno tabletko za dolgo življenje, je ne boste našli. Toda če iščete navdih, je dr. Shigeaki Hinohara pravi naslov.
Njegova zgodba ni idealizacija starosti. Je realistična, celo naporna. A kaže, da starost ni propad – je drugo dejanje. In tisti, ki znajo v njem igrati z entuziazmom, humorjem in smislom, so lahko junaki še pri 105.
Ali je to lahko vsak? Ne.
Ali se lahko temu približamo? Vsekakor.
Pripravil: N. Z.
Viri: Japan Times, WHO, Asahi Shimbun, BMJ, OECD, National Geographic, Statistični urad RS, Grant Study – Harvard University, Freepik
The post Zdravnik, ki je delal do smrti pri 105 letih, razkriva: To je skrivnost mladosti first appeared on NaDlani.si.
English (US)