Zdravje v občini: V Slovenj Gradcu več bolniških odsotnosti, dobra udeležba v preventivnih programih

V Mestni občini Slovenj Gradec je bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev v letu 2023 trajala povprečno 23,7 koledarskega dneva na leto, kar je več od slovenskega povprečja 19 dni, kažejo najnovejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Boljša od povprečja v državi je v občini udeležba v preventivnih programih.

Ne le slovenjgraška občina, pri bolniški odsotnosti od slovenskega povprečja občutni odstopa celotna Koroška, kjer je leta 2023 bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev trajala skoraj 26 koledarskih dni, kažejo podatki NIJZ, ki so jih predstavili na nedavnem posvetu v Slovenj Gradcu.

So pa po drugi strani prebivalci slovenjgraške občine statistično značilno boljši od slovenskega povprečja na področju udeležbe v preventivnih programih Svit, Zora in Dora.

Tako je bila odzivnost v presejalnem programu Svit za odkrivanje raka debelega črevesa in danke v občini leta 2023 71,1-odstotna, v Sloveniji pa 65,3-odstotna.

Presejanost v programu Zora za odkrivanje raka materničnega vratu je bila v slovenjgraški občini med ženskami, starimi od 20 do 64 let, v zadnjem triletnem obdobju 83,2-odstotna, v Sloveniji pa 74,5-odstotna.

Nad slovenskim povprečjem je tudi presejanost v programu za raka dojk Dora, ki je bila v slovenjgraški občini 81,6-odstotna, v Sloveniji pa 77,9-odstotna. Podatki zajemajo obdobje od 1. januarja 2023 do 31. oktobra 2024 za ženske, stare od 50 do 69 let.

Več kot je povprečje za Slovenijo, pa je v slovenjgraški občini primerov bolnišničnih obravnav srčne in možganske kapi. Pri srčni kapi je povprečje v obdobju 2019-2023 med starimi od 35 do 74 let, ki so bili bolnišnično obravnavani, 2,8 na tisoč prebivalcev, povprečje Slovenije je 1,9 primera na tisoč prebivalcev.

Pri možganski kapi je povprečje v obdobju 2019-2023 pri osebah, starih od 35 do 84 let, ki so bile bolnišnično obravnavane, za slovenjgraško občino znašalo tri primere na tisoč prebivalcev, za Slovenijo pa 2,3 primera na tisoč prebivalcev.

V slovenjgraški občini je bil leta 2023 delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka ali zaradi sladkorne bolezni, blizu slovenskemu povprečju.

Stopnja umrljivosti zaradi samomora je v obdobju 2019-2023 v edini koroški mestni občini znašala povprečno 19 primerov na 100.000 prebivalcev, kar je bilo nekoliko več od povprečja v Sloveniji, ki je znašalo 18 primerov. Za celotno Koroško pa je v tem obdobju stopnja umrljivosti zaradi samomora znašala še več, in sicer 24 primerov na 100.000 prebivalcev.

Višja od povprečja Slovenije je bila v Slovenj Gradcu tudi stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah. Ta je v obdobju 2019-2023 za slovenjgraško občino v povprečju znašala 1,6 na 1000 prebivalcev, za Slovenijo pa en primer na 1000 prebivalcev.

Se pa slovenjgraška občina lahko pohvali z večjim skupnim prirastom prebivalstva v letu 2023 od slovenskega povprečja. Ta je v občini znašal 6,3 prebivalca na tisoč prebivalcev, v Sloveniji pa je bil 3,3 prebivalca na tisoč. Po drugi strani je imela celotna Koroška v letu 2023 negativen skupni prirast prebivalstva, in sicer minus 3,1 prebivalca na tisoč prebivalcev.