Zdravje se začne v črevesju – znanost, ki jo morate spoznati

Dr. Teja Klančič, znanstvenica z več kot 12 leti izobraževanja in raziskovanja v tujini, se je po pridobitvi doktorata iz prehrane, metabolizma in genetike na Univerzi v Calgaryju ter magisteriju iz prehrane in biomedicine na Tehnični univerzi v Münchnu, odločila, da svoje znanje deli s širšo javnostjo. Njena strast? Prehranske intervencije, predvsem prebiotiki (vlaknine), za boj proti kroničnim boleznim, kot so debelost, zamaščenost jeter in sladkorna bolezen. Njeno prepričanje, da mora biti znanost dostopna vsem, jo je pripeljalo na družbena omrežja, kjer je pred letom dni pod imenom znanstvenica začela ozaveščati ljudi o pomenu črevesnih bakterij za splošno zdravje. V malo več kot enem letu je njen Instagram profil pritegnil več kot 13.000 sledilcev, kar dokazuje, da ozaveščanje o zdravju črevesja ni le modna muha, temveč prava revolucija v razumevanju prehrane.

Z veseljem je bila pripravljena odgovoriti na nekaj vprašanj; prvi del je bil objavljen v torek, 7. januarja 2025:

V svetu bakterij: Dr. Teja Klančič in skrivnosti črevesja

Danes objavljamo drugi del intervjuja:

• Kakšno vlogo imajo probiotiki in prebiotiki pri ohranjanju zdrave črevesne mikrobiote?

“Probiotiki in prebiotiki imajo ključno vlogo pri ohranjanju zdrave črevesne mikrobiote, vendar delujejo na različne načine. Probiotiki so živi mikroorganizmi, torej to so bakterije, ki jih dodamo k obstoječim bakterijam v črevesju in imajo pozitiven vpliv na naše zdravje. Njihova uporaba pa ni povsem enostavna, saj različne vrste bakterij ustrezajo različnim ljudem, zaradi česar je pogosto potrebno preizkusiti več pripravkov, preden najdemo tistega, ki ustreza specifičnim potrebam. Poleg tega se pogosto postavlja vprašanje, ali se vnesene bakterije sploh uspešno prilagodijo obstoječemu črevesnemu ekosistemu ali jih preprosto iztrebimo. Naš črevesni mikrobiom deluje kot kompleksen ekosistem, podoben gozdu, kjer morajo nove bakterije premagati številne izzive, da se lahko uspešno naselijo. Kljub temu se fermentirana hrana, kot sta kislo zelje in kefir, pogosto priporoča kot učinkovitejši in naravnejši vir probiotikov zaradi raznolikosti bakterij, ki jih vsebuje.

Po drugi strani so prebiotiki specifične vrste vlaknin, ki služijo kot hrana koristnim bakterijam in spodbujajo njihovo rast. Pomembno je poudariti, da niso vse vlaknine prebiotiki – za to morajo biti dokazane pozitivne koristi za zdravje. Raznolika prehrana, bogata z različnimi vrstami vlaknin, je ključnega pomena za ohranjanje raznovrstnosti črevesnega mikrobioma, ki je pomemben pokazatelj zdravja. Vlaknine najdemo v sadju, zelenjavi, stročnicah, oreščkih in polnozrnatih živilih, pri čemer je priporočljivo zaužiti vsaj 30 različnih vrst vlaknin tedensko (in pa 30 gramov dnevno), kar pa doseže le malo ljudi. Poleg tega kombinacija probiotikov in prebiotikov – bodisi v obliki hrane ali pripravkov – povečuje možnost uspešne kolonizacije koristnih bakterij v črevesju, saj prebiotiki ustvarjajo podporno okolje za njihov razvoj. S tem holističnim pristopom lahko izboljšamo zdravje črevesja in splošno počutje.

Naj kot zanimivost povem, da so postbiotiki tiste koristne molekule, ki nastanejo, ko probiotiki (živi mikroorganizmi) in prebiotiki (hrana za te mikroorganizme) fermentirajo. Gre za snovi, kot so kratkoverižne maščobne kisline, vitamini in druge bioaktivne spojine, ki imajo pomembne koristi za zdravje. Postbiotiki pomagajo krepiti imunski sistem, zmanjšujejo vnetja in spodbujajo zdravje črevesja. So pravzaprav “končni produkt” delovanja probiotikov in prebiotikov, ki neposredno vpliva na naše telo in dobro počutje. Na to temo imam zelo dobro objavo na Instagramu:”

• Ali lahko telesna aktivnost vpliva na zdravje črevesja?

“Da, telesna aktivnost lahko pomembno vpliva na zdravje črevesja. Redna fizična aktivnost prispeva k raznolikosti in ravnovesju črevesnega mikrobioma, kar je ključno za naše splošno zdravje. Študije so pokazale, da imajo ljudje, ki so telesno aktivni, večjo pestrost koristnih bakterij v črevesju v primerjavi s tistimi, ki so manj aktivni. To je pomembno, saj večja raznolikost mikrobioma podpira močnejši imunski sistem, boljšo presnovo in boljšo odpornost proti boleznim.

Poleg tega telesna aktivnost spodbuja boljšo prebavo in povečuje črevesno peristaltiko, kar lahko pomaga pri preprečevanju zaprtja. Prav tako zmanjšuje vnetne procese v telesu, ki lahko negativno vplivajo na črevesje. Med vadbo se sproščajo tudi hormoni, ki pozitivno vplivajo na osi črevesje-možgani, kar izboljšuje duševno zdravje in zmanjšuje stres, ki je pogost dejavnik za težave s črevesjem, kot so sindrom razdražljivega črevesja ali prepustno črevo.

Zmerna in redna vadba, kot so hoja, plavanje, kolesarjenje ali joga, je še posebej koristna. Prekomerno intenzivna vadba, zlasti če je dolgotrajna, pa lahko včasih negativno vpliva na črevesno zdravje, zato je pomembno najti pravo ravnovesje.”

• Kako uporaba antibiotikov vpliva na črevesno mikrobioto in kako lahko zmanjšamo negativne učinke?

“Uporaba antibiotikov lahko močno vpliva na črevesno mikrobioto, saj poleg škodljivih bakterij uničujejo tudi koristne bakterije, ki so ključne za zdravo delovanje črevesja. To lahko privede do zmanjšanja raznovrstnosti mikrobioma, kar oslabi obrambo proti škodljivim mikroorganizmom in lahko povzroči prebavne težave, kot so diareja, napenjanje in celo infekcije, kot je okužba s Clostridioides difficile. Dolgotrajna ali pogosta uporaba antibiotikov lahko vodi tudi v trajnejše spremembe mikrobioma, kar vpliva na metabolizem, delovanje imunskega sistema in poveča tveganje za razvoj kroničnih bolezni.

Za zmanjšanje negativnih učinkov antibiotikov je ključno poskrbeti za ustrezno podporo mikrobiomu. Uživanje fermentiranih živil, kot so jogurt, kefir, kislo zelje in kombuča, lahko pomaga vnašati koristne bakterije. Probiotični dodatki so prav tako koristni, še posebej vrste z dokumentirano učinkovitostjo, kot so Lactobacillus in Bifidobacterium. Pri tem je pomembno, da probiotike jemljemo ločeno od antibiotikov, saj bi sicer njihovo učinkovitost lahko zmanjšali. Poleg tega je priporočljivo uživati prebiotično hrano, bogato z vlakninami (npr. stročnice, polnozrnati izdelki, sadje in zelenjava), saj ta hrana pomaga hraniti preostale koristne bakterije in pospeši njihovo okrevanje.

Po končanem zdravljenju z antibiotiki je priporočljivo nadaljevati z zdravo prehrano, bogato s prebiotiki in probiotiki, ter se izogibati pretiranemu uživanju sladkorja in procesirane hrane, ki lahko negativno vplivata na mikrobiom.”

“Vabim vas, da se mi pridružite na 14-dnevnemu izzivu Nahrani svoje črevesje in odkrijete, kako lahko že majhne spremembe v prehrani in življenjskem slogu naredijo ogromno razliko. Naučite se, kako nahraniti svojih 38 bilijonov bakterij, ki skrbijo za vaš imunski sistem, energijo in razpoloženje. V tečaju boste prejeli teoretično znanje, praktične recepte, ter jogo in meditacijo za umiritev uma – vse na enem mestu. Začnemo v ponedeljek, 13. 1. 2025, časa za prijavo skoraj več ni. Izkoristite zadnji čas za prijavo TUKAJ.”