.png)
2 days ago
44
ARTICLE AD
Ameriške obveščevalne službe naj bi po poročanju več tujih virov sodelovale pri izvedbi napadov Ukrajine na ruske naftne objekte, s katerimi je bil v začetku oktobra ohromljen del ruske energetske infrastrukture. Proizvodnja nafte v Rusiji je zaradi teh napadov zmanjšana za približno 38 odstotkov, kar je povzročilo začasno krizo na domačem trgu goriv in uvedbo omejitev prodaje bencina ter dizelskega goriva v več regijah.
Po poročanju Kyiv Post in drugih tujih medijev naj bi administracija predsednika Donalda Trumpa Kijevu posredovala ključne obveščevalne podatke o ruskih rafinerijah, poti napadov in obrambnih sistemih. Neimenovani ameriški uradniki naj bi potrdili, da so podatki vključevali podrobnosti o načrtovanju poti brezpilotnih letalnikov, njihovi višini, času izvedbe in podrobnostih misij. S tem naj bi ukrajinskim silam omogočili, da se izognejo ruski zračni obrambi in učinkoviteje zadenejo izbrane cilje.
Trije visoki viri so po poročanju Financial Timesa navedli, da je Ukrajina sama izbirala tarče, ameriške službe pa so ji nudile tehnično in strateško podporo pri vsakem koraku operacij. Po besedah drugih uradnikov je Washington sodeloval tudi pri določitvi prednostnih ciljev, ki naj bi imeli največji vpliv na rusko energetsko industrijo.
Odločitev o posredovanju podatkov naj bi po navedbah Kyiv Posta sledila julijskemu pogovoru med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Trump naj bi med pogovorom vprašal, ali bi Ukrajina lahko napadla cilje v Moskvi, če bi imela dostop do ameriškega orožja dolgega dosega.
Trump je kasneje v odzivu dejal, da ne podpira neposrednih napadov na Moskvo, a po navedbah ameriških uradnikov naj bi vendarle odobril širšo strategijo napadov na ruske naftne objekte z obrazložitvijo, da morajo “Rusi občutiti posledice” vojne, ki jo vodijo proti Ukrajini.
Sprememba stališča po srečanju s Putinom
Po avgustovskem vrhu na Aljaski, kjer se je Trump srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, naj bi Washington okrepil podporo ukrajinskim napadom. Čeprav so sprva napovedovali nove sankcije proti Rusiji, je Trump po srečanju spremenil pristop, saj naj bi bil nezadovoljen s pomanjkanjem napredka pri mirovnih pogajanjih. Po poročanju Kyiv Posta je Kremelj kasneje priznal, da je “pozitiven zagon iz pogovorov v Anchorageu večinoma izginil”.
Načrtovani neposredni pogovori med Zelenskim in Putinom se niso uresničili, saj je Putin vztrajal, da bi moral ukrajinski predsednik priti v Moskvo, kar je Kijev skupaj z zahodnimi partnerji ocenil kot nesprejemljivo.
Ukrajinske rakete Flamingo in ameriško orožje
Kijev se je pri napadih večinoma zanašal na domače brezpilotne letalnike in rakete, vendar naj bi po zadnjih informacijah uporabljal tudi novo raketo dolgega dosega Flamingo, ki ima domnevno doseg do 3000 kilometrov. Ukrajinski generalštab uporabe te rakete ni potrdil, vendar so jo vojaški viri opisali kot enega najnaprednejših orožij domače proizvodnje.
Raketa Flamingo naj bi po testiranjih presegala zmogljivosti ameriške rakete Tomahawk, a si Ukrajina kljub temu prizadeva za pridobitev ameriškega orožja daljšega dosega. Morebiten prenos tovrstnega orožja bo sicer med glavnimi točkami pogovora prihodnjega obiska ukrajinske delegacije v Washingtonu.
Trump je po navedbah virov dejal, da je bila odločitev o sodelovanju med državama “sprejeta že 7. oktobra”, podrobnosti dogovora pa naj bi bile še predmet nadaljnjih pogovorov med uradniki obeh vlad.
Foto: Pixabay
Morda vas zanima tudi
Objava ZDA naj bi pomagale Kijevu pri napadih na ruske naftne objekte je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)