Zavajanje tedna: Predvolilna kozmetika v Kopru – mestno jedro med betonom, praznino in izgubo identitete

V zadnjem mandatu so strokovnjaki na Mestni občini Koper še posebej zavihali rokave z intenzivnimi posegi v mestno jedro. Čeprav se od njih pričakuje premišljeno in strateško prenovo z vizijo razvoja mesta prihodnosti, je stanje na terenu precej drugačno. Sekanje odraslih dreves v mestnem jedru, novi betonski objekti na obrobju, hitenje z zaključenimi prenovami tik pred volitvami, s sodelovanjem mladih, neizkušenih arhitekturnih birojev, brez javnih anonimnih natečajev – vse to kaže na pristop, ki daje prednost hitro vidnim rezultatom pred dolgoročnim razvojem kakovostnega urbanega prostora. Namesto strateškega upravljanja z Občinskim prostorskim načrtom (OPN), ki bi moral služiti kot temelj vseh prostorskih odločitev, občina raje stavi na čim več zgrajenega. Beton je oprijemljiv, asfalt je viden, prenovljena fasada je fotogenična. A vsebinska praznina in vprašljiva smiselnost teh projektov sta vse bolj očitni in predvsem, dolgoročno škodljivi.

Med trenutno najbolj izpostavljenimi posegi v mestnem jedru sta načrtovana gradnja novega Zdravstvenega doma Koper in prenova oz. preoblikovanje objekta Libertas. Obe investiciji naj bi simbolizirali napredek pri urejanju mesta, vendar že v osnovi odpirata več vprašanj, kot bi nanje odgovarjala. Gradnja novega zdravstvenega doma ob garažni hiši Sonce, na območju, kjer bi si javnost želela več premišljenega prostorskega načrtovanja in ohranjanja zelenih površin, pomeni nadaljevanje betonske politike, ki ne upošteva mikroklime mesta, kulturne krajine in dolgoročne vsebinske povezanosti programov mestnega jedra. Podobno velja tudi za objekt Libertas, ki je bil še do pred nedavnim glavna žila alternativne urbane kulture. Novo kulturno središče z institucionalizirano kulturno produkcijo vsekakor ne bo omogočilo nadaljevanja razvoja neformalne kulturne produkcije, ki je bila na voljo mnogoterim uporabnikom. Namesto prenove z občutkom za zgodovino in identiteto kraja, kar pomeni oblikovanje prostorov za nadaljevanje organizacije tovrstnih dogodkov, ga čaka generična prenova, namenjena institucionalnim programskim rešitvam – pogosto brez jasnega kulturnega, socialnega ali urbanističnega cilja. Tovrstni projekti, kot smo to videli že pri prenovi cerkve sv. Frančiška v Kopru, ne le da ne vračajo življenja v mestno jedro, temveč ga praznijo njegovih vsebin.

Ena ključnih investicij je gradnja novega Zdravstvenega doma Koper. Res je, zdravstvena infrastruktura je nujna in pomembna. A vprašanje ni, ali zdravstvo potrebujemo, temveč kako, kje in v kakšnem dialogu z mestom to infrastrukturo umeščamo. Nova lokacija pomeni dodatno obremenitev že zasičenega mestnega prometa, kar je še posebej problematično, ako se zavedamo, da Koper nima urejene parkirne ali javno-prometne strategije. Poleg tega projekt ne nakazuje večjih zasaditev zelenih površin z drevesi v bližnji okolici, kar je v obmorskem mestnem središču ključno, ne le za kakovost bivanja, ampak tudi za blaženje vplivov globalnega segrevanja. Zakaj se arhitekti, ki ustvarjajo tovrstne rešitve, vsaj enkrat ne sprehodijo po robu koprskega mestnega jedra, morebiti po Semedeli, Markovcu, da bi videli kako je arhitekt Mihevc v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vzpostavil izjemen preplet grajenega in zelenega okolja, ki dihata drug z drugim. Podobna je zgodba z objektom Libertas – nekoč pomembnim delom pristaniškega življenja Kopra, danes prostorom, ki je izgubil svojo funkcijo in čaka na novo vsebino. Vsebino, ki je bila s kulturno zasedbo objekta in alternativno kulturno ponudbo zelo dobrodošla. Namesto, da bi se arhitekti prenove lotili s spoštovanjem do njegove zgodovine, prostorske umestitve in upoštevanja dosedanje vsebinske vloge, bo projekt še ena investicijska poteza brez zares premišljenega programa. Namesto da bi Libertas postal kulturni inkubator, skupnostni prostor in stičišče med lokalnim turizmom in lokalnimi prebivalci, se zdi, da bo rezultat podoben mnogim prejšnjim prenovam – sterilna notranjost brez pravega mestotvornega učinka. Ob pristajanju križarskih ladij s prilagojeno turistično usmeritvijo turizmu bom naslednjič govoril o njegovih negativnih učinkih na mesto,

Mestna občina je pred volitvami očitno ubrala strategijo vizualnega učinka: čim več prenovljenih fasad, čim več betona, čim več projektov, ki jih je mogoče pokazati v predvolilnih brošurah. Problem, da ti projekti pogosto nimajo nobene realne povezave z njegovimi uporabniki. Nasprotno – spodjedajo njegove funkcije, praznijo njegove prostore in posledično dvigujejo najemnine, kar vodi v izrinjanje lokalnega prebivalstva in pospešeno gentrifikacijo mestnega jedra. Zdi se, da je mestno jedro postalo kulisa – nekaj, kar je potrebno na hitro polepšati za volilno fotografijo, brez posluha za potrebe tistih, ki tam dejansko živijo. Koper potrebuje nov, dolgoročen prostorski dogovor. Tak, ki bo upošteval kulturno dediščino, podnebne spremembe, stanovanjsko problematiko in predvsem – ljudi. Potrebujemo javne razprave, v katerih ne bodo sodelovali le birokrati in gradbeni lobiji, temveč tudi prebivalci, arhitekti, sociologi in mladi. Zdravstveni dom in Libertas bi lahko bila odlična primera za začetek novega urbanega dialoga. A le, če bomo pripravljeni reči: “Dovolj je bilo betona brez vsebine.”

Boštjan Bugarič