Zato je na jugu Španije dalj časa svetlo kot pri nas

4 hours ago 20
ARTICLE AD

Vsak, ki je potoval v Andaluzijo, Murcijo ali Valencijo v Španijo, se je že vprašal, zakaj se tam zdi dan daljši. Sonce zahaja pozneje, svetloba se po ulicah zadrži skoraj do desetih zvečer, medtem ko pri nas že nastopi mrak. Na terasah južnih mest je življenje tudi po sončnem zahodu živahno, ljudje večerjajo ob morju in otroci se še vedno igrajo na ulici.

Svetloba, ki se na jugu zdi daljša in toplejša

Na prvi pogled bi lahko pomislili, da imajo Španci preprosto več sreče. A razlog, da se na jugu Španije svetloba zadrži dlje, ni le geografski, temveč tudi zgodovinski in družbeni. Gre za zanimivo kombinacijo lege, časa, sončne poti in celo politične odločitve, ki vpliva na to, kdaj se stemni in kako ljudje doživljajo dan.

Jug Španije, CalpeJug Španije, Calpe

Zemljepisna lega in nagib Zemlje

Kot sončnih žarkov določa dolžino dneva

Na svetlobni razliki med Slovenijo in Španijo ima največji vpliv položaj glede na ekvator. Zemlja je nagnjena pod kotom 23,5 stopinje, kar povzroča letne čase in različne dolžine dneva. Države, ki ležijo bližje ekvatorju, imajo čez leto manjše razlike med dnevom in nočjo, medtem ko severneje postane razlika med poletjem in zimo zelo opazna.

Španija leži približno med 36. in 43. vzporednikom severne širine, Slovenija pa med 45. in 47. To pomeni, da je jug Španije nekoliko bližje ekvatorju. Tam sonce potuje višje po nebu, kar prinaša dolge poletne dni z več urami svetlobe. V naših krajih se sonce poleti sicer dvigne visoko, a potuje pod manjšim kotom, zato zahaja prej.

Časovni pas, ki ni usklajen z lego

Zakaj sonce v Španiji zahaja pozneje kot bi moralo?

Največji paradoks južne Španije je pravzaprav v njenem času. Po naravni legi bi morala država spadati v enak časovni pas kot Združeno kraljestvo in Portugalska, torej v zahodnoevropski čas. Vendar se to ni zgodilo.

Leta 1940 je takratni voditelj Francisco Franco odločil, da bo Španija sledila nemškemu času, torej srednjeevropskemu pasu, ki ga imamo tudi v Sloveniji. S tem se je država prestavila za eno uro naprej. Od takrat je uradni čas v Španiji drugačen od sončnega.

Na jugu države zato sonce vzhaja pozneje in zahaja pozneje, kar ustvarja vtis daljših dni. V resnici imajo Španci enako število ur svetlobe kot mi, le da so te razporejene drugače. Ko pri nas zjutraj že delamo, je v Andaluziji še tema, a po sončnem zahodu se svetloba tam zadrži bistveno dlje.

Zakaj svetloba na jugu traja dlje?

Sonce, ki se na obzorju zadržuje počasneje

Drugi razlog za občutek daljšega dneva se skriva v fiziki svetlobe. Na nižjih zemljepisnih širinah sonce vzhaja in zahaja pod manjšim kotom glede na obzorje. To pomeni, da se dviga in spušča počasneje, zato je jutranji in večerni somrak daljši.

V Sloveniji sonce poleti zaide razmeroma hitro, ker je njegov kot strmejši. Na jugu Španije pa se spušča počasneje, kar pomeni, da se zdi dan daljši, svetloba pa mehkejša in toplejša. Ta pojav je najbolj opazen ob obali, kjer se svetloba odbija od morja in ustvarja še močnejši občutek svetlega večera.

Navade ljudi, ki sledijo svetlobi

Poznejši ritem dneva in drugačen občutek časa

Na jugu Španije se življenje prilagodi soncu. Dnevi se začnejo pozneje, kosilo pride okoli tretje popoldne, večerja pa šele okoli desete ure. Zaradi zamika sončnega časa in toplega podnebja ljudje svoj dan razporedijo tako, da so aktivni v urah, ko je svetloba prijetnejša.

Medtem ko pri nas zvečer ob devetih že ugašamo luči, se na jugu takrat šele odprejo restavracije. Vrtne luči se prižgejo ob toplem vetru, ulice pa ostanejo polne do polnoči. Tudi to prispeva k občutku, da je dan daljši. Ljudje preživijo več časa zunaj, pod odprtim nebom, in svetlobo povezujejo z gibanjem in druženjem.

Poletni solsticij in učinek dolžine dneva

Kje v Evropi sonce sveti najdlje?

Čeprav se zdi, da ima jug Španije najdaljše dni, ima dejansko najdaljše poletne dneve sever Evrope. V skandinavskih državah sonce poleti skoraj ne zaide, a tam svetloba nima tiste topline in intenzivnosti, ki jo čutimo na jugu.

Španija ima med poletnim solsticijem okoli petnajst ur dnevne svetlobe, Slovenija pa približno šestnajst. Razlika ni velika, vendar jo občutimo zaradi prej omenjenega časovnega pasu in položaja sonca. Svetloba v Španiji ima bolj zlat odtenek, kar ustvarja občutek večne poletne mehkobe.

Zakaj se zdi, da sonce tam zahaja pozneje?

Svetlobni odsev in zračni pogoji

Zrak na jugu Španije vsebuje več prahu in vlage iz Sredozemlja, zato sončni žarki pri zahodu potujejo skozi debelejšo plast ozračja. Ta razprši svetlobo in ustvari daljši preliv oranžnih in rdečih tonov. Zahodi trajajo dlje, nebo pa ostane svetlo še dolgo po tem, ko sonce izgine za obzorjem.

V Sloveniji je zrak čistejši in suhejši, zato se mrak zgodi hitreje. Na jugu pa svetloba potuje skozi meglico, ki deluje kot naravni filter in zadrži sij. Tudi arhitektura z belimi zidovi in tlakovci odbija svetlobo, kar dodatno podaljša občutek dneva.

Kako se to pozna v vsakdanjem življenju?

Svetloba, ki določa ritem, delo in razpoloženje

V španskih mestih in vaseh se vse vrti okoli svetlobe. Delovni dan se pogosto začne kasneje, a traja do večera. Ljudje opravke urejajo v drugi polovici dneva, ko sonce ni več tako močno, in se družijo zunaj.

Psihologi poudarjajo, da daljša prisotnost dnevne svetlobe vpliva na razpoloženje. Na jugu je manj sezonske utrujenosti, več vitamina D in več občutka povezanosti z naravo. Zato ni čudno, da številni tujci pravijo, da se v Španiji čas upočasni.

V Sloveniji se ritem dneva zaključi prej, še posebej pozimi, ko se stemni že popoldne. To vpliva na delovno kulturo, navade prehranjevanja in celo družabno življenje. Južna svetloba pa ostaja simbol sproščenosti in življenja zunaj.

Znanost o svetlobi in geografski iluziji

Kako ura vara naše dojemanje?

Če bi v Andaluziji veljal pravi sončni čas, bi sonce zahajalo približno ob sedmih zvečer. Ker pa uporabljajo srednjeevropski čas, sonce zahaja uro in pol kasneje. To pomeni, da ob deveti uri zvečer tam še vedno sveti, pri nas pa je že mrak.

Svetloba se na nebu zadržuje, ker je sonce nizko, a ne izgine hitro. Očesna zenica se počasi prilagaja, zato človek zazna več svetlobe, kot je dejansko prisotne. To je eden od razlogov, zakaj se jug zdi bolj svetel, čeprav imajo v resnici vse države približno enako dolžino dneva glede na geografsko širino.

 Maksim Shutov / UnsplashBenidorm, Španija, Foto: Maksim Shutov / Unsplash

Ali bi lahko Španija spremenila svoj časovni pas?

Razprava, ki se ponavlja iz desetletja v desetletje

V Španiji že dolgo poteka razprava o vrnitvi v naravni časovni pas. Podporniki menijo, da bi to izboljšalo produktivnost in zdravje prebivalcev, saj bi se dan začel prej. Nasprotniki pa pravijo, da bi s tem izgubili čar dolgih poletnih večerov, ki so del njihove kulture.

Do zdaj se odločitev ni spremenila. Sončni zahodi v Sevilli, Malagi ali Granadi ostajajo med najlepšimi v Evropi, in prav ta zamik časa daje jugu Španije posebno vzdušje.

Svetloba, ki določa identiteto kraja

Sonce v Španiji ni le vir toplote, temveč del identitete. Njegova pot čez nebo oblikuje arhitekturo, hrano in ritem življenja. Hiše so bele, da odbijajo žarke, ulice ozke, da ustvarjajo senco, obroki pa pozni, ker se dan konča pozneje.

Tudi obiskovalci občutijo to drugačnost. Dan traja dlje, večer je mehkejši, ulice so polne svetlobe, ki se zdi, kot da prihaja iz drugega sveta. Španska svetloba ni močnejša, je pa bolj potrpežljiva. Ne izgine nenadoma, temveč počasi zdrsne v noč.

Sonce, ki določa ritem sveta

Na jugu Španije ni več sonca kot pri nas, le drugače sije. Zgodovinske odločitve, geografska lega in način življenja so ustvarili občutek, da je dan daljši in svetlejši. Ljudje tam vedo, kako živeti s svetlobo, ne proti njej.

Morda je prav zato jug tako privlačen. Ne zaradi morja ali palm, ampak zaradi načina, kako svetloba prežema vsakdanje življenje. Spomni nas, da dan ni določen s številkami na uri, ampak s tem, kako ga doživimo.

Objava Zato je na jugu Španije dalj časa svetlo kot pri nas se je pojavila na Vse za moj dan.

Read Entire Article