Zastonj plombe? Poglejte, česa vam zobozdravnik ne bo povedal

3 days ago 24

ARTICLE AD

Zobozdravniki na robu: Bele zalivke brez doplačila? Sistem poka po šivih

LJUBLJANA – Odločitve, sprejete v imenu pacientov, pogosto nosijo tudi drugo plat. Od julija 2025 naj bi bile bele zalivke na voljo brez doplačila za vse zavarovane prebivalce Slovenije. Zveni dobro. Toda že zdaj zobozdravniki opozarjajo – to ne bo šlo. Sistem ni pripravljen. In kar je še huje: vse kaže, da se bo breme “brezplačnih storitev” (spet) prevalilo nanje.

Dobra novica za paciente – slaba za ordinacije?

Za marsikoga je bila napoved brezplačnih belih zalivk korak v pravo smer. Dostopnejše zobozdravstvo, manj razlik med tistimi, ki si lahko privoščijo estetski nasmeh, in tistimi, ki ga ne morejo.

A poglejmo od znotraj – kako to deluje v praksi?

Zdravstvena zavarovalnica (ZZZS) za belo zalivko trenutno povrne približno 58 evrov. Stroški izdelave pa? Po ocenah Zdravniške zbornice Slovenije znašajo med 120 in 150 evrov, odvisno od tega, ali gre za javni ali koncesijski zavod. Razlika je torej – za silo povedano – ogromna.

Zobozdravniki pravijo, da pri vsaki takšni zalivki beležijo izgubo. In to že zdaj – ko ukrep še ni v polni veljavi. Kar bo šele poleti?

»Mi smo izračunali, da v koncesijski ambulanti pride nekje okoli 150 evrov za največjo plombo, javni zavodi pa okoli 120. Razlika predvsem nastopi v tem, da občine delno financirajo prostore in določen del opreme, kjer pa koncesionar mora vse kupiti sam,« je pojasnil dr. Krunoslav Pavlović, član odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici, za RTV Slovenija.

Kaj bo s sistemom, če bodo delali z izgubo?

Kratek odgovor? Pokleknil bo.

Daljši? Zobozdravniki že zdaj poročajo, da morajo luknjo – izgubo, ki nastaja zaradi prenizkih povračil – krpati z dodatnimi samoplačniškimi storitvami. Običajno po ordinacijskem času. Ampak – ali je to dolgoročno sploh vzdržno?

»Ta izguba se nekako ta trenutek skuša kriti z večanjem deleža samoplačniških storitev izven ordinacijskega časa,« pravi Pavlović.

A kako dolgo bodo še lahko tako delali? In ali je sploh pravično, da sistem zahteva od zdravnikov, da delajo pod ceno – v imenu javnega zdravstva?

ZZZS ponuja rešitev. Bo dovolj?

Zdravstvena zavarovalnica je ob naraščajočem nezadovoljstvu napovedala 20-odstotni dvig cen. To pomeni, da naj bi se plačilo za povprečno belo zalivko dvignilo z zdajšnjih 58 na približno 70 evrov. Dvig ni zanemarljiv, a – ali zadošča?

»Če ZZZS plača okrog 80 ali celo 90 odstotkov tržne cene, je ta delež zelo velik oziroma zelo dober, saj ne plačujemo ekstra dobičkov, ne plačujemo marketinga,« je dejala Anka Bolka, vodja področja za analitiko in razvoj na ZZZS, za RTV Slovenija.

Res je – ni vse v številkah. Ampak številke v tem primeru povedo več kot dovolj. Stroški zobozdravnikov so višji. Tudi po napovedanem dvigu ostajajo v minusu. In ko minus postane standard – nastopijo resne težave.

Protetika – slepa pega v sistemu?

Vse to se dogaja na področju zalivk. Toda v ozadju vre še ena zgodba: cenik protetike, ki vključuje prevleke, proteze in mostičke. Te storitve so za mnoge bistveno bolj pomembne od estetskih plomb – gre za osnovno funkcionalnost zobovja.

In kaj je tu težava?

ZZZS ta cenik pripravlja brez sodelovanja zobozdravnikov. Da – prav ste prebrali. Izvajalci, ki bodo te storitve opravljali, niso bili vabljeni k oblikovanju stroškovnika. Kar poraja številna vprašanja. Na primer – kako naj zobozdravnik načrtuje delo, če še ne ve, koliko bo plačan za to?

»Mi danes ne vemo, za kakšno ceno bi morali izvajati tovrstne storitve, se pravi izvajalci so spet pritisnjeni v kot, v stres, ker ne razumejo pravzaprav kaj sledi po 1. 7,« je opozoril Pavlović.

Zavod trdi, da so pri pripravi cen sodelovali s stomatološko kliniko, a vprašanje ostaja – ali je to dovolj? In zakaj zobozdravniki – ključni izvajalci – ostajajo na obrobju lastnega poklica?

Koncesije padajo. Prve lastovke?

ZZZS zatrjuje, da so trenutno seznanjeni le z eno odpovedjo koncesije, kjer so bile nizke cene med razlogi. A tudi dodajajo, da je bilo v tem primeru navedenih kar šest razlogov za odpoved.

»Doslej smo seznanjeni samo z eno odpovedjo koncesije, ampak so recimo te cene navedene kot še eden od šestih razlogov za vrnitev koncesije, v tej konkretni odpovedi z večimi nismo seznanjeni ta trenutek,« je dejala Bolka.

Vprašanje je – ali so to res le posamezni primeri? Ali pa smo tik pred večjim valom odpovedi? Zdravniška zbornica ni optimistična.

»Kar konkretno pomeni, da zobozdravniške ambulante, ne javne in ne zasebne, tega dela ne bodo zdržale in ga najbrž niti ne bodo mogle opravljati,« opozarja prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice.

Brez osebnega zobozdravnika – več kot pol milijona ljudi

To ni pretiravanje. Več kot 500.000 Slovencev – vsak četrti – nima izbranega osebnega zobozdravnika. In trend ne kaže izboljšanja.

Zakaj?

Pomanjkanje kadrov. Preobremenjenost. Sistem, ki ni privlačen za mlade zobozdravnike. In – da, tudi razkorak med povračili in stroški, ki jih morajo zobozdravniki kriti sami.

Ob tem ZZZS opozarja, da se del težav skriva tudi v tem, da se »veliko ljudi sploh noče opredeliti in raje izbere samoplačniške estetske storitve«. Toda – je to izbira? Ali posledica?

Kaj zdaj?

Zdravstveni sistem se ne sesuje čez noč. A se razkraja počasi. V tišini. V dokumentih, ki jih nihče ne bere. V ordinacijah, kjer se zobozdravniki trudijo – včasih do poznih večernih ur – zakrpati, kar država ni pripravljena pokriti.

Možnosti za ukrepanje?

Transparentno oblikovanje cenikov, skupaj z izvajalci.
Revizija dejanskih stroškov – ne samo približkov, ampak konkretnih številk.
Strategija za dolgoročno dostopnost zobozdravstvenih storitev za vse – brez obremenjevanja izvajalcev.
In predvsem – politična volja, da se nekaj spremeni.

Nič ni zares brezplačno

Bele zalivke brez doplačila – super novica? Morda. Na papirju. V resnici pa le še ena poteza, ki sistem postavlja na preizkušnjo. Če bo zdravstvena zavarovalnica vztrajala pri sedanji logiki – zobozdravniki pa pri realnih stroških –, bo slej kot prej kdo odnehal. In to ne bo pacient.

Viri: