Zares pravo polšje leto

O polhih smo se v tej rubriki že nekajkrat razpisali. Z razlogom. Polh (Glis glis), simpatični glodavec in večini dobro znan, je v naših listastih gozdovih še posebej pogost, predvsem pa je naše kraje zaznamoval tudi v etnografiji. Gasparijeve slike čebelarja pred čebelnjakom s polhovko na glavi (ne s čebelarskim klobukom) in celo umetnikov avtoportret s polhovko slikovito prikazujejo uporabnost polšjega krzna. Množica pripovedk, zaznamovanih s polharsko vsebino, vse od Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske naprej, nam govorijo o povezanosti naših ljudi s tem gozdnim glodavcem. Polharstvo je predvsem ljudem s podeželja pomenilo pomembno prehransko dopolnilo. Posebej značilno je za Notranjsko in Dolenjsko. Doživljanje noči ob praznjenju polšjih pasti in ždenje ob polharskem ognju še danes privablja navdušence, ki si izmenjujejo zgodbe in doživetja ob polšjem lovu. Te zgodbe so bile v preteklosti še bolj doživete, kajti noč ima svojo moč, kar se v gozdu toliko bolj odraža. Valvasor je v...