Zaradi nove evropske direktive bodo mednarodne multikorporacije morda povsem zapustile EU

Darren Woods, izvršni direktor družbe ExxonMobil, je EU-jevo direktivo o korporativni trajnostni skrbnosti (CSDDD) označil za “najslabši zakon, kar sem jih videl v tem delu”. Po njegovem mnenju bi njene ekstrateritorialne zahteve in stroge kazni lahko prisilile globalna podjetja, da dvakrat premislijo o tem, ali sploh poslujejo znotraj Evropske unije. 

Direktiva (EU) 2024/1760 o korporativni trajnostni skrbnosti je bila sprejeta junija 2024 in nalaga velikim podjetjem, da skladno s Pariškim sporazumom uskladijo svoje dobavne verige, sprejmejo zavezujoče podnebne prehode in ukrepajo pri človekovih pravicah. Kršitve lahko privedejo do kazni najmanj v višini pet odstotkov globalnih prihodkov podjetja.

Direktiva je zastavljena tako, da velja tudi za podjetja, ki ne poslujejo neposredno v EU, a prodajajo svoje izdelke ali storitve v evropskem prostoru – torej ima izrazit ekstrateritorialni domet.

Evropski parlament je usmerjen močno v levo. (Foto: epa)

Vendar pa je direktiva že ob sprejetju naletela na številne kritike. Nekateri analitiki opozarjajo, da bo njen dejanski učinek zgolj deloma odvisen od učinkovitosti uresničevanja – torej kako bodo nacionalne agencije nadzorovale in kaznovale kršitve.

Exxon zaradi evropskih direktiv v preteklosti že umaknil 19 evropskih operacij

Woods poudarja, da ukrepi CSDDD predstavljajo tveganje ne le za evropska podjetja, ampak tudi za tuje dobavitelje. Po njegovem bi lahko kazni presegle zmožnosti nekaterih dobavnih verig, še posebej tistih, ki delujejo v državah z manj razvitimi regulativnimi okviri.

Woods je prav tako opozoril, da bi direktiva lahko vplivala na pogajanja med ZDA in EU glede energetskih dobav – EU je v preteklosti napovedala, da bo v prihodnjih letih uvozila ameriško energijo v višini 750 milijard dolarjev.

Direktor družbe Exxon, Darren Woods (Foto: EPA/ALLISON DINNER)

Že v zadnjem času se je Exxon odločil ustaviti naložbo v evropski projekt recikliranja plastike v vrednosti 100 milijonov evrov, ker naj bi predlagana pravila EU preveč favorizirala ločene reciklažne objekte pred integriranimi rešitvami z uporabo kemičnih virov.

Poleg tega je koncertno priznal, da se je Exxon v preteklosti že umaknil iz 19 evropskih operacij zaradi visokih regulativnih bremen.

Reakcije in politični premiki

Zaradi pritiska korporacij in zaskrbljenosti nekaterih držav članic so se v EU začele razprave o spremembah direktive. Evropska komisija je predlagala t. i. omnibus paket, ki bi zmanjšal obseg poročanja in zaščitil nekatera podjetja pred najstrožjimi zahtevami.

V ZDA so republikanci vložili zakon PROTECT USA Act, ki želi preprečiti, da bi ameriška podjetja morala spoštovati tuje direktive, kot je CSDDD, če to ni skladno z ameriško zakonodajo.

Po podatkih Reuters so Woodsove skrbi dosegale tudi ameriški politični vrh: med drugim je razkril, da je o direktivi že govoril z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v okviru trgovinskih pogajanj z EU.

Predsednik ZDA Donald Trump (Foto: epa)

Pričakovane posledice in tveganja

Analize opozarjajo, da direktiva lahko povzroči t. i.  de-risking – podjetja se bodo izogibala sodelovanju z dobavitelji ali državami, ki veljajo za preveč tvegane, kar lahko vodi v prekinitev dobavnih verig, izgubo delovnih mest ali selitev proizvodnje, poroča Cambridge Press.

Tudi stroški skladnosti se bodo prenesli na manjša podjetja v verigah – prav tako lahko manjši dobavitelji, še posebej iz držav v razvoju, težko izpolnjujejo nove visoke standarde. Nekateri kritiki opozarjajo, da direktiva ne zajema dovolj jasno določenih sektorjev ali ne določa, kako naj se presodi odgovornost za posredne učinke v daljših verigah.

ExxonMobile na Wall Streetu (Foto: EPA/JUSTIN LANE)

Študija omrežne analize dobavnih verig je pokazala, da je v zamreženi strukturi skoraj vsako podjetje v EU le nekaj stikov oddaljeno od podjetij, pri katerih so prisotna tveganja prisilnega dela ali kršitev človekovih pravic. To pomeni, da bo učinkovit nadzor praktično nemogoč.

Direktiva mora biti do 26. julija 2026 inkorporirana v nacionalne zakonodaje držav članic, učinke pa bodo postopno uvajali. Če se direktiva obdrži v predlagani obliki, utegne imeti katastrofalen vpliv na globalne igralce, še posebej tiste z dolgimi mednarodnimi dobavnimi verigami.

I. K.