Zanimiv običaj, ki ga Slovenci skoraj ne poznamo več

V Sloveniji obstaja veliko starih običajev, ki so se z leti počasi umaknili sodobnemu življenju. Nekateri so ostali zapisani v knjigah, drugi preživijo le še v pripovedih starejših ljudi. Eden izmed njih je tiho, preprosto dejanje, ki je nekoč združevalo družine in ustvarjalo občutek povezanosti z letnimi časi. Govorimo o navadi prižiganja prve luči ob začetku zime, ko so ljudje verjeli, da iskrica svetlobe prinese toplino in srečo v dom. Danes ta običaj živi skoraj le še na podeželju, medtem ko ga večina Slovencev niti ne pozna več.

Običaj ni bil zapleten. Poudarjal je tišino, spoštovanje narave in pričakovanje. V času, ko so bile zime dolge in temne, je imel velik simbolni pomen. Družine so se zbrale, prižgale prvo svečko in ob tem izrekle nekaj lepih misli. Ni šlo za točno določena pravila, temveč za občutek, ki naj bi prebudil mir v hiši. Ljudi je združeval, saj so se za trenutek ustavili, se spomnili preteklosti in se hkrati obrnili proti novemu obdobju.

Kje ima ta običaj svoje korenine?

Običaj prižiganja prve zimske luči se je pojavljal v različnih predelih Slovenije. Najpogosteje je bil prisoten v hribovskih vaseh, kjer so ljudje zelo cenili toplino in svetlobo. Pripovedi govorijo, da so prve luči prižigali na predvečer pomembnih zimskih dni. Nekateri so to storili na god svete Barbare, drugi na Miklavžev večer, spet tretji ob prvi res mrzli noči.

Pomembno je, da so ljudje luč prižgali z mislijo na družino. Luč je simbolizirala varnost domače hiše. Po pripovedih starejših ljudi naj bi svetloba, ki zagori na začetku zime, prinesla zaščito in mir. Otroci so ob tem poslušali zgodbe o preteklih zimah. Zgodbe so imele poseben pomen, ker so jih povezovale z izročilom in jim prenašale preproste modrosti.

Prižig luči

Kako je potekalo prižiganje luči?

Priprave na večer

Ljudje so si vzeli čas in pripravili prostor. V hiši so ugasnili druge svetilke, tako da je prevladala naravna tema. Nato so pripravili svečo ali oljenko, ki je imela posebno mesto. Sveča je pogosto stala na lesenem podstavku ali glineni posodi. Pod svečo so položili vejico zimzelenega drevesa, saj naj bi to prinašalo vzdržljivost in moč.

Trenutek, ko je luč zagorela

Prižiganje ni bilo glasno. Vsak v hiši je za trenutek umolknil. Odrasli so se spogledali, otroci so tiho čakali. Prižgali so luč in pustili, da se plamen razširi. Nekateri so ob tem izrekli blagoslov, drugi pa zgolj preprosto željo, da bi bila zima mirna. Luč je gorela nekaj minut, nato so jo ugasnili in spet prižgali ob naslednjem pomembnem dnevu.

Skupinski pomen običaja

Običaj je bil pomemben zaradi skupnosti. Ni bil namenjen prazniku ali okrasju, temveč občutku, da si ljudje vzamejo čas drug za drugega. Družinski člani so se usedli skupaj in prisluhnili tišini. Svetloba je osvetljevala obraze in hkrati spominjala na upanje. Tisti, ki so običaj ohranili najdlje, pravijo, da je bil to eden najlepših trenutkov zime.

Zakaj je običaj izginil

Spremembe v načinu življenja

Ob pojavih elektrike in sodobne razsvetljave se je pomen prve sveče začel izgubljati. Svetloba ni bila več redka dobrina. Postala je del vsakdana. Občutek posebnosti se je umaknil praktičnosti. Ljudje niso več čutili potrebe po obrednih dejanjih, ki bi poudarjala začetek zimskega obdobja.

Urbanizacija in hiter ritem vsakdana

V mestih je izginilo veliko starih navad. Ljudje so se preselili v blokovska naselja, kjer hišni običaji niso imeli enakega prostora. Številne navade so bile povezane z domačimi hišami, kmetijami in naravo. V urbanem okolju takšne stvari pogosto zbledijo. Ljudje živijo hitreje, manj se ustavljajo in manj posvečajo drobnim simbolom.

Napačno prepričanje, da je običaj zastarel

Mnogi so menili, da običaj spada v preteklost. Da je povezan s starimi časi, ki niso več del sodobnega sveta. Zaradi tega se je pogosto zgodilo, da starejše generacije običaja niso več prenašale naprej. Sčasoma je tako ostal le še v posameznih vaseh in pri redkih družinah, ki so mu ostale zveste.

Adventni venčki 2025

Zakaj se danes vrača zanimanje za pozabljene običaje?

Povečana želja po umirjenosti

V zadnjih letih se mnogi obračajo k bolj umirjenemu življenju. Drobni obredi, ki prinašajo občutek domačnosti, spet dobivajo pomen. Prižiganje luči, ki simbolizira začetek zime, je eden od primerov, ki ga ljudje ponovno odkrivajo. Običaj ponuja trenutek tišine, ki ga sodoben svet pogosto spregleda.

Povezanost z naravo

Sveča ali oljenka sta simbola pristne svetlobe. Takšna svetloba v prostoru ustvari drugačno vzdušje. Poveže nas z naravnimi ritmi in s preprostostjo življenja. Mnogi pravijo, da se ob njej počutijo bolj prizemljeno in bolj povezano s svojo okolico.

Družinska bližina

Običaj je bil priljubljen tudi zato, ker je družino povezal v skupnem trenutku. Ni zahteval veliko. Potreboval je le svečo, nekaj minut časa in iskreno željo, da se ljudje za hip zberejo. Danes, ko se življenje hitro premika, so takšni trenutki še bolj dragoceni. Zato se vračajo v domove, kjer imajo tradicije še vedno nekaj prostora.

Kako bi lahko običaj oživili danes?

Ustvarite svojo različico obreda

Običaj prižiganja prve luči se lahko sprejme brez strogih pravil. Vsak ga lahko prilagodi svojemu domu. Družina si lahko izbere dan, ki je zanjo poseben. Lahko je to začetek decembra, prva hladna noč ali nedelja pred prazniki. Pomembno je, da trenutek ohrani svoj mir in simbolni pomen.

Izberite svečo, ki vam je pri srcu

Sveča je ključni element. Lahko je povsem preprosta, lahko ima naraven vonj, lahko je ročno ulita. Njena svetloba bo ustvarila občutek topline. Ljudje pogosto izberejo svečo, ki jo prižigajo samo za ta dogodek, kar običaju doda posebno vrednost.

Povežite obred z lepimi mislimi

Nekatere družine ob prižigu izrečejo željo. Druge preberejo kratko misel ali se zahvalijo za nekaj dobrega. Ni važno, kaj izrečemo. Pomembno je, da trenutek začutimo. To je bistvo običaja. Simbolni pomen sveta, ki ga ustvarimo, je vrednejši od vsake pravilnosti.

Običaj je del kulturne dediščine

Slovenija ima bogato dediščino. Nekateri običaji so znani po vsej državi, drugi so povezani le z določenimi regijami. Prižiganje prve luči je eden izmed tistih, ki bi si zaslužili več pozornosti. Ne gre za zgodbo o veri ali tradiciji, temveč za zgodbo o ljudeh, ki so živeli z naravo in znali ceniti drobne trenutke.

Navada prižiganja prve luči nas spominja na čas, ko so ljudje znali najti toplino tam, kjer je ni bilo veliko. Danes imamo svetlobe dovolj, vendar nam pogosto manjka občutka, ki ga je nekoč prinesel en sam plamen.

Dragocen del preteklosti

Prižiganje prve luči je dragocen del preteklosti, ki lahko tudi danes v dom prinese nekaj lepega. Ni zapleten, ne zahteva velike priprave in ne potrebuje posebnih pravil. V bistvu je to trenutek, ki nas spomni na povezanost, tišino in toplino. Običaj, ki ga Slovenci skoraj ne poznamo več, je pravzaprav priložnost, da si znova ustvarimo čas zase. Plamen sveče lahko poveže generacije. Lahko ustvari mir. In morda nas spomni, da se lepota pogosto skriva v najpreprostejših dejanjih.

To je razlog, zakaj so letos moderni povsem preprosti adventni venčki

V vašem domu bo zadišalo po zimi – preprost trik z jabolkom in cimetom

V tem našem mestu bodo letos prvič pripravili adventni čudež

Prižig lučk 2025 po Sloveniji – datumi (Ljubljana, Maribor, …)

Objava Zanimiv običaj, ki ga Slovenci skoraj ne poznamo več se je pojavila na Vse za moj dan.