Zakon za rejniške družine Sistemska zmaga nad politično razklanostjo

V redkem trenutku politične enotnosti je Državni zbor maja letos s 70 glasovi za in nobenim proti soglasno potrdil Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD). Ključno vlogo pri sprejetju spremembe, ki bo neposredno vplivala na življenja 850 otrok v rejništvu, je odigral mag. Darko Krajnc, poslanec poslanske skupine Svoboda in predsednik Rejniškega društva Slovenije.

Naše okolje ima na tem področju globoko zakoreninjeno tradicijo. Širša domžalska regija je namreč zgodovinsko tesno povezana z rejništvom. Že v obdobju med obema vojnama sta zlasti Lukovica in Moravška dolina razvili kulturo sprejemanja otrok v stiski, ki ni temeljila na zakonskih obvezah, temveč na pristni človeški solidarnosti.

Konec tridesetletne stagnacije

Nova zakonodaja, ki je v veljavi od novembra, odpravlja nevzdržne sistemske pomanjkljivosti, ki so rejnike desetletja postavljale v neenakopravni položaj. Ključne spremembe, ki jih prinaša zakon:

– Dvig plačila: Rejniki so po neusklajeni postavki iz leta 2011 prejemali le 163 evrov. Z novim zakonom se plačilo za delo zvišuje na 460 evrov mesečno.

– Pravna varnost: Uvaja se brezplačna pravna pomoč. Rejniki na sodiščih ne bodo več le nemi opazovalci nasproti odvetnikom bioloških staršev, temveč bodo imeli sredstva za enakovredno zastopanje otrokovih interesov.

– Strokovna podpora: Obvezna supervizija in dostop do psihološke pomoči postajata sistemska pravica in ne le dobra volja posameznika.

– Jasni časovni roki: Zakon določa triletno obdobje za preveritev možnosti vrnitve otroka v biološko družino, kar preprečuje leta trajajoče pravne postopke in življenje otrok v negotovosti.

Politika, temelječa na dokazih, ne ideologiji
Na nedavni okrogli mizi v Knjižnici Domžale je poslanec Krajnc poudaril, da ZIRD ni ideološki projekt, temveč strukturna reforma, podprta z znanstvenimi dokazi. Stabilno okolje je nujno za prekinitev medgeneracijskega cikla socialne izključenosti.

“To ni le praktična pomoč, to je vprašanje dostojanstva,” pojasnjuje Krajnc. “Rejniške družine zagotavljajo socialno infrastrukturo, ki jo država nujno potrebuje, zato je naša odgovornost, da jih sistematično podpremo.” Sprejetje zakona dokazuje, da je vladajoča koalicija zavezana krepitvi socialnega varstva ranljivih skupin.

Pogled naprej: Implementacija reforme
Kljub zakonodajnemu uspehu poslanska skupina Svoboda in stroka opozarjata na izzive implementacije. Zmanjševanje števila rejniških družin zahteva nadaljnje ukrepe. Dolgoročni cilj Svobode je postaviti slovensko rejništvo na raven skandinavskih držav, kjer je rejniška dejavnost cenjena kot profesionalni poklic z ustreznim statusom. ZIRD je temelj, na katerem bomo gradili sodobno socialno politiko.

Besedilo in fotografija:
Lokalni odbor Gibanje Svoboda Domžale