Zakaj stojimo na avtocesti, če pred nami ni nesreče ali zapore?

Kolona se nenadoma ustavi, vozila nekaj minut stojijo, nato pa se promet brez vidnega razloga znova premakne. Pred nami ni nesreče, delovišča, pokvarjenega avtomobila ali druge ovire. Vzrok je lahko dogodek, ki se je zgodil več kilometrov naprej in že zdavnaj minil: voznik je sunkovito zavrl, reakcija pa se je kot val prenesla po koloni nazaj.

Takšen pojav imenujemo fantomski zastoj. Najpogosteje nastane na močno obremenjeni cesti, na kateri vozila potujejo blizu njene največje zmogljivosti. Dovolj je že manjša motnja, da se tekoč promet spremeni v kolono, čeprav cesta ostane povsem prevozna.

Fantomski zastoj na kratko: prvi voznik nekoliko zmanjša hitrost, naslednji zaradi premajhne razdalje zavre močneje, tretji še bolj in nekaj deset vozil pozneje se promet ustavi. Nastanek takšnega vala zmanjšujemo z ustrezno varnostno razdaljo, enakomerno hitrostjo, pozornim spremljanjem prometa in izogibanjem nepotrebnim menjavam pasov.

Majhno zaviranje se lahko spremeni v popolno ustavitev

Predstavljajmo si voznika, ki na prometni avtocesti za trenutek umakne nogo s plina. Vozilo za njim je preblizu, zato njegov voznik ne more hitrosti zmanjšati samo z blagim popuščanjem plina, ampak mora pritisniti na zavoro. Tretji voznik spremembo opazi nekoliko pozneje in zavre še odločneje.

Vsak naslednji avtomobil motnjo nekoliko poveča. Nekaj vozil naprej hitrost pade s 100 na 70 kilometrov na uro, nato na 40, na koncu kolone pa se morajo vozniki popolnoma ustaviti. Prvi avtomobil je medtem že nadaljeval vožnjo, zato zadnji vozniki nikoli ne vidijo pravega vzroka.

Zastoj se lahko pomika v nasprotni smeri vožnje, čeprav se avtomobili premikajo naprej. Podoben val nastane pri nenadnem vključevanju vozil, menjavi prometnega pasu, vožnji tik za predhodnikom ali zaviranju zaradi radovednega opazovanja dogajanja na nasprotni strani avtoceste.

Težavo dodatno povečujejo vozniki, ki v počasni koloni pogosto preskakujejo med pasovoma. Vsaka menjava prisili druge, da ustvarijo prostor ali zavrejo. Voznik lahko pridobi nekaj metrov, promet za njim pa postane še manj enakomeren.

Največ pomaga prostor med vozili

Primerna varnostna razdalja ni pomembna samo zaradi preprečevanja naleta. Vozniku omogoča, da manjše spremembe hitrosti pred seboj ublaži postopoma. Namesto sunkovitega zaviranja lahko pravočasno popusti plin in tako prepreči, da bi se motnja okrepila.

Osnovno pravilo določa najmanj dve sekundi razdalje za vozilom spredaj. Izberemo lahko prometni znak, most ali drugo nepremično točko ob cesti. Potem ko jo prevozi avtomobil pred nami, štejemo »enaindvajset, dvaindvajset«. Če izbrano točko dosežemo prej, je razdalja premajhna.

PREBERI ŠE: Hrvaške avtoceste pred sezono opozarjajo: ta majhen premik lahko reši življenje

Na Agenciji za varnost prometa (AVP) navajajo, da dve sekundi pri hitrosti 100 kilometrov na uro pomenita približno 56 metrov, pri 130 kilometrih na uro pa okoli 72 metrov. V dežju, megli ali drugih slabših razmerah mora biti razdalja še večja.

Tempomat pomaga le ob premišljeni uporabi

Običajni tempomat lahko na praznejši cesti ohranja enakomerno hitrost, vendar mora voznik še vedno pozorno spremljati dogajanje. Prilagodljivi tempomat lahko pomaga vzdrževati razdaljo, a njegovega delovanja ne smemo zamenjati za samodejno vožnjo. Odgovornost ostaja pri vozniku.

Avtocesta

Umirjena vožnja koristi vsej koloni

V gostem prometu ni koristno pospeševati do vozila pred seboj in nato zavirati. Bolje je pustiti nekaj prostora, spremljati dogajanje več vozil naprej in hitrost prilagajati postopoma. Prav tako ni smiselno menjati pasu ob vsakem trenutku, ko se zdi, da se sosednja kolona premika nekoliko hitreje.

Če se promet že ustavi, vključimo varnostne utripalke in pravočasno oblikujemo reševalni pas. Pozornost ostane na prometu, ne na telefonu ali iskanju domnevnega vzroka zastoja.

Posamezen voznik ne more preprečiti vsake kolone, lahko pa poskrbi, da se manjša motnja za njim ne spremeni v popolno ustavitev. Nekaj dodatne razdalje in mirnejša noga na stopalki sta pogosto koristnejša od nenehnega iskanja navidezno hitrejšega pasu.

To napako dela veliko voznikov na naših in hrvaških avtocestah

Na teh odsekih slovenskih avtocest se je promet najbolj povečal – in ni štajerska avtocesta!

Na dolgi poti ne čakajte na utrujenost: tako pogosto naredite premor na avtocesti

Pred nakupom električnega avta si postavite pet vprašanj

Objava Zakaj stojimo na avtocesti, če pred nami ni nesreče ali zapore? se je pojavila na Vse za moj dan.