Zakaj ste po telefonu včasih bolj utrujeni, nemirni ali prazni?

Tehnologija škodi počutju takrat, ko ni več samo orodje, ampak začne urejati vaš dan. To se običajno ne pokaže najprej v številu ur, ampak v posledicah: spite slabše, ste bolj razdražljivi, težje se zberete ali ste manj prisotni v odnosih. Glavno vprašanje zato ni, koliko časa ste pred zaslonom, ampak ali vam je po uporabi dolgoročno bolje ali slabše.

Kako najhitreje prepoznate, da je nekaj narobe?

Najprej si postavite štiri zelo preprosta vprašanja:

• Ali zaradi telefona ali računalnika hodim spat pozneje?
• Ali sem po uporabi bolj miren ali bolj napet?
• Ali me zaslon med delom, učenjem ali pogovorom hitro “odnese”?
• Ali zaradi tehnologije opuščam stvari, po katerih se sicer počutim bolje?

Če je odgovor na več teh vprašanj pogosto da, je to že opozorilni znak.

Foto: Računalnik pred spanjem

Dobro je tudi pogledati, kaj se dogaja v običajnem dnevu. Veliko ljudi ne opazi težave zato, ker se spremembe zgodijo postopoma. Nihče se nekega dne ne zbudi in si ne reče: “Tehnologija mi škodi.” Veliko pogosteje se zgodi tole: zvečer telefon vzamejo v roke “za pet minut”, nato ostanejo na njem skoraj eno uro, naslednji dan pa so bolj utrujeni in manj potrpežljivi. Problem ni videti velik, dokler se ne začne ponavljati vsak večer.

Zakaj sama količina časa pred zaslonom ni dovolj?

Ker niso vse ure pred zaslonom enake.

Primer:

• ena ura videoklica za službo,
• dvajset minut pogovora z družino,
• ena ura branja novic,
• ena ura brezciljnega drsenja po omrežjih.

Na papirju je to vse “čas pred zaslonom”. V resnici pa učinek na počutje ni enak.

Zato je bolj koristno razmišljati tako:

VprašanjeManj problematična uporabaBolj problematična uporaba

Zakaj uporabljam napravo?	zaradi jasnega namena	iz navade, dolgčasa ali bega
Kako se počutim po uporabi?	enako ali bolje	bolj nemirno, prazno, utrujeno
Ali lahko preneham?	brez večjih težav	težko, skoraj samodejno nadaljujem
Kaj uporaba izrine?	skoraj nič bistvenega	spanec, delo, pogovor, gibanje

To je tudi razlog, da samo štetje ur pogosto ne pove dovolj. Dve osebi lahko preživita enako časa na telefonu, pa bo ena brez večjih posledic, druga pa bo zaradi tega redno manj spala in slabše funkcionirala.

Kje se škoda najprej pokaže?

Najpogosteje na treh področjih: pri spanju, zbranosti in odnosih.

Ali se težava najprej pokaže pri spanju?

Zelo pogosto da. Spanec je eden najbolj zanesljivih pokazateljev, da je šla uporaba čez mejo.

Znaki, da zaslon posega v spanec:

• telefon nosite v posteljo skoraj vsak večer,
• zaspite pozneje, kot ste nameravali,
• pred spanjem težko “ugasnete glavo”,
• zjutraj ste utrujeni, čeprav niste bili pokonci zelo dolgo.

To je pomembno zato, ker slab spanec hitro potegne za sabo še druge stvari: manj potrpežljivosti, slabšo koncentracijo, večjo občutljivost in manj energije.

Primer:
Študent si zvečer reče, da bo pred spanjem pogledal samo nekaj videov. Nato preveri še sporočila, odpre družbena omrežja in opazi, da je minilo 50 minut. Naslednji dan ni samo utrujen. Tudi težje se loti učenja, hitreje ga vse zmoti in ima občutek, da je “ves dan malo meglen”.

Kaj pa zbranost čez dan?

Tudi to je zelo pogost znak. Stalna obvestila, hitro preklapljanje med vsebinami in kratki dražljaji razbijejo pozornost na drobne dele.

To se lahko pokaže takole:

• težko berete daljše besedilo brez preverjanja telefona,
• med delom hitro skočite na drugo aplikacijo,
• v pogovoru večkrat segate po zaslonu,
• pri eni stvari težko vztrajate brez dodatne stimulacije.

Tu ne gre samo za produktivnost. Gre za občutek, da ste ves čas malo razpršeni. Kot da ste fizično prisotni, miselno pa ves čas nekje drugje.

Ali tehnologija vpliva tudi na odnose?

Da, in pogosto bolj tiho, kot si mislimo. Tehnologija sama po sebi ni sovražnik odnosov. Težava nastane, ko začne stik nadomeščati, ne pa dopolnjevati.

Foto: Uporaba telefona v družbi

Pogost vsakdanji primer:
Družina sedi pri večerji, nihče ni zares skregan, ni drame, ni prepira, a vsak večkrat pogleda v telefon. Pogovor se ustavlja, teme ne stečejo, večer pa mine nekako “na pol”. To je dober primer škode, ki ni spektakularna, je pa vztrajna.

Kdaj uporaba postane opozorilni znak?

Spodnji seznam je uporaben kot hiter preizkus. Če pri sebi prepoznate več točk hkrati, je smiselno ustaviti se in pogledati navade bolj pošteno.

Opozorilni znaki so:

• brez telefona hitro postanete nemirni,
• napravo odprete, še preden sploh veste, zakaj,
• uporaba redno podaljša večer in skrajša spanec,
• opuščate hobije, gibanje ali pogovore,
• po uporabi ste slabše volje,
• težko zdržite brez stalnih dražljajev,
• večkrat si rečete “samo še malo”, pa ne nehate.

Eden od pomembnejših znakov je prav izguba nadzora. Ne nujno popolna, ampak občutek, da uporaba ni več čisto zavestna. Da telefon ne čaka več na vaš namen, ampak vi čakate nanj.

Ali drži, da je vsaka močna navezanost na telefon že zasvojenost?

Ne. To bi bilo preveč poenostavljeno. Pogosta uporaba še ni isto kot motnja. Veliko ljudi danes telefon uporablja veliko zaradi dela, organizacije, komunikacije ali dostopa do informacij. Sam obseg uporabe še ne pomeni, da je nekaj resno narobe.

Bolj uporabna razlika je ta:

• navada pomeni, da telefon uporabljate pogosto, a imate nadzor,
• pretirana uporaba pomeni, da že opažate negativne posledice,
• resnejša težava pomeni, da posledice trajajo, škodijo delovanju in jih kljub temu težko ustavite.

Pomembno je, da ne greste v skrajnosti. Ni koristno reči ne “vsi smo pač danes taki” ne “vsaka navezanost je že zasvojenost”. Bolj pošteno je pogledati, ali uporaba slabša kakovost vašega vsakdana.

Kaj pomaga, če se v tem prepoznate?

Najbolj pogosto pomagajo majhne, konkretne meje. Ne zato, ker bi bile stroge, ampak ker so izvedljive.

Najbolj smiselne začetne spremembe so navadno te:

• brez telefona v postelji,
• brez obvestil med delom,
• brez zaslonov med obroki,
• en del dneva brez družbenih omrežij,
• polnjenje telefona izven spalnice.

Foto: Spanje brez telefona

Ni treba narediti vsega hkrati. Pogosto je dovolj že ena dobra sprememba, da opazite razliko.

Primer:
Če telefon za en teden pustite izven spalnice in po nekaj dneh spite bolje, se zjutraj lažje zberete ali ste manj razdražljivi, ste verjetno dobili zelo jasen odgovor, da vam je prejšnji način uporabe škodil.

Ali je težava v tehnologiji sami?

Ne povsem. Tehnologija ni sama po sebi dobra ali slaba. Lahko povezuje, olajša delo, pomaga pri orientaciji, učenju in komunikaciji. Težava nastane takrat, ko začne jemati več, kot daje.To je tudi najuporabnejši sklep celotnega vprašanja: ne glejte najprej naprave, glejte posledico. Če vam tehnologija redno jemlje spanec, pozornost, mir ali stik z drugimi, je to dovolj jasen znak, da nekaj ni več v ravnovesju. In ravno to ravnovesje je bolj pomembno od vseh statistik o času pred zaslonom.

Tehnologija torej škodi počutju takrat, ko po uporabi niste bolj podprti, obveščeni ali povezani, ampak bolj utrujeni, razpršeni in odmaknjeni. To ni razlog za paniko, je pa dober razlog za spremembo. Pogosto ne pomaga stroga prepoved, ampak ena poštena ugotovitev: to mi ne koristi več tako, kot sem mislil.

Pripravil: J.P.

Vir: NIST, Reuters, Evropska komisija, Freepik, pexels

The post Zakaj ste po telefonu včasih bolj utrujeni, nemirni ali prazni? first appeared on NaDlani.si.