Zakaj ste izčrpani, razdražljivi in brez volje — tudi ko “ni nič narobe”?

Zakaj stres ne vpliva le na razpoloženje?

Ko govorimo o stresu, ljudje pogosto mislijo predvsem na psiho. V resnici je odziv širši. NIJZ pojasnjuje, da je stres fiziološki, psihološki in vedenjski odziv na stresorje, torej na dogodke ali okoliščine, ki zamajejo posameznikovo ravnovesje. To pomeni, da se lahko stres pokaže kot razdražljivost, slabša zbranost, napetost v telesu, glavobol, pospešen srčni utrip, težave s spanjem ali občutek, da človek ves čas “drži skupaj” samega sebe.

Prav zato stres ni le “slab občutek”, ki bo minil sam od sebe. Če traja dlje, lahko spremeni način, kako človek dela, spi, je, komunicira in sprejema odločitve. WHO med pogostimi učinki navaja težave pri sprostitvi, tesnobo, razdražljivost, slabšo koncentracijo, glavobole, bolečine in prebavne težave. V vsakdanji praksi to pogosto pomeni več napak pri delu, manj potrpljenja doma in občutek, da tudi običajne naloge zahtevajo preveč energije.

Foto: Stres

Kdaj je stres še normalen in kdaj začne škodovati?

Vsak stres ni škodljiv. To je ena od pomembnejših razlik, ki jo pogosto preskočimo. WHO opozarja, da je nekaj stresa normalen del življenja in da nas lahko spodbudi k odzivu na izzive. Tudi pri NIJZ je jasno ločeno, da lahko obremenitev človeka v nekaterih okoliščinah aktivira, mu poveča pozornost in pomaga, da se loti naloge.

Težava se začne, ko se telo in misli po obremenitvi ne vrnejo več v običajno ravnovesje. Če nekdo po napornem tednu še vedno normalno spi, se lahko spočije in se umiri, gre verjetno za prehodno obremenitev. Če pa postanejo nespečnost, utrujenost, napetost, pozabljivost ali razdražljivost stalni spremljevalci, je to že znak, da stres vpliva na splošno počutje precej bolj resno. Po podatkih slovenskega portala Skupaj za zdravje je dolgotrajna preobremenjenost s stresom povezana tako z duševnimi kot tudi s telesnimi težavami, med drugim s prebavnimi, dihalnimi in srčno-žilnimi motnjami.

Kako se to pokaže v vsakdanjem življenju?

Najprej pogosto v malenkostih. Človek, ki je pod dolgotrajnim stresom, ne bo nujno rekel, da je v stiski. Prej bo rekel, da “ne more izklopiti”, da ga vse moti, da slabše spi ali da nima več prave volje. Lahko postane bolj nestrpen do bližnjih, se težje zbere pri delu ali pa ga že manjša sprememba vrže iz tira. To niso nepomembni znaki, ampak zgodnji pokazatelji, da je počutje že načeto.

Dober primer je službeni teden brez pravega premora. Nekdo lahko še vedno opravi vse naloge, a je zvečer povsem brez energije, ponoči slabo spi, ob koncu tedna pa se ne počuti spočitega. Navzven deluje funkcionalno, navznoter pa živi v stalni napetosti. NIJZ pri razlagi duševnega zdravja opozarja, da dobro duševno zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak tudi sposobnost soočanja z vsakodnevnimi izzivi, občutek smisla, zadovoljstvo in dobri odnosi. Ko stres začne rušiti prav te temelje, ne vpliva več le na trenutno razpoloženje, ampak na širšo kakovost življenja.

Ali drži, da je delo eden glavnih virov dolgotrajnega stresa?

Da, in pri tem ne gre le za osebni občutek posameznika, ampak za širši javnozdravstveni in delovni problem. WHO v gradivih o duševnem zdravju pri delu opozarja, da lahko slabo organizirano delo, prevelike zahteve, majhen nadzor nad nalogami, nejasne vloge in pomanjkanje podpore povečajo tveganje za težave v duševnem zdravju. Hkrati poudarja, da je delo lahko tudi zaščitni dejavnik, če je varno, smiselno in organizirano tako, da človeka ne izčrpava.

Tudi evropski okvir kaže podobno sliko. EU-OSHA navaja, da so stres, tesnoba in depresija drugo najpogostejše z delom povezano zdravstveno vprašanje pri evropskih delavcih. To je pomembno tudi za slovenski kontekst, ker Slovenija deluje v istem evropskem prostoru dela, z istimi pritiski dosegljivosti, časovnih rokov in organizacijskih obremenitev. Ko govorimo o stresu, zato ne govorimo le o “osebni občutljivosti”, ampak tudi o razmerah, v katerih ljudje delajo in živijo.

Kaj pa miti o stresu?

Eden najpogostejših je, da je stres problem le takrat, ko človek “več ne zmore”. To ne drži. Stres lahko že dolgo vpliva na počutje, še preden človek odpove pri delu ali pristane na bolniški. Drug mit je, da je dovolj, da se posameznik “samo bolje organizira”. V resnici je del težave pogosto tudi v okolju: v nenehni dosegljivosti, prekinjanju dela, negotovosti, nejasnih pričakovanjih ali slabih odnosih.

Tretji mit je, da je stres predvsem znak šibkosti. Tudi to ne drži. Stres do neke mere doživlja vsak človek, razlika ni v tem, kdo je “močan” in kdo “šibek”, ampak kako dolgo obremenitev traja, koliko podpore ima posameznik in ali ima možnost, da si opomore. Zato je bolj smiselno vprašanje, kaj človeku pomaga, ne pa ali bi moral vse prenesti sam.

Foto: Stres

Kaj pomaga, ko stres že načne počutje?

Prvi korak je, da stres prepoznamo kot realen problem, ne kot nekaj, kar je treba zgolj potrpeti. WHO v priročniku Doing What Matters in Times of Stress priporoča preproste, ponovljive načine umirjanja in vračanja pozornosti v sedanjost, saj lahko tudi nekaj minut dnevne vaje pomaga pri obvladovanju obremenitve. NIJZ med varovalnimi dejavniki omenja gibanje, odnose, občutek pripadnosti in dejavnosti, ki krepijo ravnovesje ter duševno odpornost.

V praksi to pomeni nekaj zelo konkretnega: bolj reden spanec, manj nenehne dosegljivosti, jasnejše meje med delom in prostim časom, več gibanja in hitrejše iskanje pomoči, ko se stanje vleče. Ne gre za popolno odpravo vseh obremenitev, ampak za to, da stres ne začne določati ritma celotnega življenja. Če človek opazi, da se težave vlečejo, da slabše deluje doma ali v službi ter da se počutje ne izboljša niti po počitku, je to dovolj dober razlog za pogovor z zdravstvenim ali psihološkim strokovnjakom.

Stres torej ni nekaj obrobnega. Vpliva na telo, misli, odnose in občutek življenjske stabilnosti. Največja napaka je običajno to, da ga predolgo zmanjšujemo na “slab teden”, čeprav je počutje že dlje časa slabše.

Pripravil: J.P.

Vir: WHO, NIJZ, EU-OSHA, Skupaj za zdravje, Freepik, Pexels

The post Zakaj ste izčrpani, razdražljivi in brez volje — tudi ko “ni nič narobe”? first appeared on NaDlani.si.