Zakaj slovenske medije bolj polnijo naslovnice smrti balkanskih kot slovenskih glasbenikov?

“To niso naši ritmi, to ni v našem DNK-ju. Mi nismo bili pod Osmanskim cesarstvom, ampak pod Habsburžani. Razvili smo nekaj drugega,” o glasbi Halida Bešlić pove slovenski glasbenik in TV voditelj Jernej Brilej. 

Pred dnevi je umrl bosansko-hercegovski pevec Halid Bešlić. Medije so polnile objave o njegovem življenju in smrti. Nekaj podobnega se je dogajalo v primeru smrti srbskega pevca Bore Đorđevića, ki je del svojega življenja kazal močno odklonilen odnos do Slovencev in slovenske suverenosti (samostojnosti).

V javnosti je posebej znana njegova pesem z naslovom Oće da se ocepe (Hočejo se odcepiti), v kateri Slovence zmerja z “dunajskimi konjarji”. Največja tragikomedija pa je, da je na koncu življenja živel in umrl v Ljubljani. Podobno pozornost medijev sta vzbudila srbski pevec Đorđe Balašević in hrvaški pevec Oliver Dragojević.

Mnogi Slovenci poveličujejo celo protislovenske balkanske pevce. Srbski pevec Borisav “Bora” Đorđević je rajši kot pri “istambulskih” umrl pri “bečkih konjušarjih”. (Foto: Wikipedija)

Po drugi strani pa je avgusta letos mnogo manjšo odmevnost pritegnila smrt frontmana ansambla Štirje Kovači Franca Šegovca. Zakaj je tako, smo se pogovarjali s slovenskim glasbenikom Jernejem Brilejem, ki sicer vodi narodnozabavno oddajo Ob sodčku s harmoniko na Prva TV. Zanimalo nas je, kako vidi mačehovski odnos Slovencev do domače glasbe.

Občutek majhnosti in pritisk balkanstva

“To izhaja iz naše majhnosti. Vedno smo se sramovali tega, kar je naše. Smo tako majhen narod, ki je zelo veliko dosegel v slovenski glasbi, a je ta priznana predvsem na nemškem govornem področju. Ampak Nemci so bili zelo spretni, da so vedno znali to glasbo izvoziti ven. In nam so velikokrat, ko smo igrali, rekli, da smo Švabi, pa nismo,” je uvodoma pojasnil Brilej.

Znova je poudaril, da izhajamo iz svoje majhnosti. Po njegovem smo se vedno morali na nekoga opirati. Obenem je pritisk balkanske kulture na Slovenskem izjemno močan. Od leta 1945 (oziroma že od leta 1919, ko smo bili priključeni SHS) je po njegovem slovenska kultura “padla”. Spomnil je na Cankarjevo predavanje na to temo – bil je odločno proti temu, da se slovenska kultura meša z balkanskimi.

Srbska nacionalistična pevka Ceca in evroposlanec Matjaž Nemec (Foto: posnetek zaslona)

Toda Ivana Cankarja tedaj niso upoštevali. Še več – bil je deležen zaporne kazni. In to je po njegovem “naš večni problem”. Prebral si je komentarje ob smrti Bešlića – težave ne vidi, ko zadevo komentira radijski voditelj in laik na področju glasbe Denis Avdić. “Je njihov. Jaz nisem proti temu, da se ne bi poslušalo drugih zvrsti glasbe, ampak to posploševanje, kako je bil velik itd.”

Ob tem je spomnil na smrt Slavka Avsenika 2015, ko se je jasno pokazalo, da nam je Slovencem ljubše vse drugo kot to, kar je naše, čeprav je bil dogodek po svoje medijsko izpostavljen.

Župnik Janez Turinek in voditelj oddaje Ob sodčku s harmoniko Jernej Brilej (Foto: posnetek zaslona X)

“Slovenci oprostimo vse, samo uspeha ne”

Ob tem je izpostavil besede podjetnika Iva Boscarola, ki je dejal, da “Slovenci oprostimo vse, samo uspeha ne”. Če je bil kakšen Slovenec uspešen na glasbenem področju, mu tega ne pripišemo, povsem drugače pa je v primeru kakšnega Bešlića. Brilej, ki sicer igra tudi na mešanih porokah, je vselej dejal, da on tovrstne glasbe ne izvaja.

“Jaz tega ne morem izvajati, nimam tistega balkanskega melosa, jodlanja v grlu, ko je treba peti z vibratom. Tega nimam, to imajo oni. In da se v medijih toliko piše o tem, je tudi posledica tega, kar se dogaja na državni ravni. Poglejmo, kdo je predsednik Vrhovnega sodišča, kdo je bil direktor policije, poglejmo, kdo so nenazadnje tožilci.

V vseh sferah in porah imamo ljudi, ki so rojeni že tukaj, ampak imajo korenine ‘od dol’. In to jim je uspelo. Prikradli so se v vse sfere naše družbe in postavljajo neko svojo agendo oziroma zgodbo v Sloveniji in te imamo tudi v medijih. V bistvu obvladujejo vse – politiko, sodstvo, medije in šov program.”

Bavarci so uspešno zajezili balkansko-turški vpliv

Nekje do leta 2000 je na Slovenskem obstajal zdrav, domač humor, razmere pa je močno spremenila balkanska stand up komedija, kar je po mnenju Brileja na meji žalitve. Če želimo pravi slovenski humor, se je treba spomniti na primer na Frana Milčinskega – Ježka in Mita Trefalta, ampak sedanja generacija tovrstnih humoristov sploh ne pozna.

Drugače je v nemško govorečih deželah, kjer so uspeli vpliv z Balkana in Turčije (z območja Osmanskega cesarstva) zadržati. Na Bavarskem imajo svojo stand up komedijo in se je trdno držijo. Tudi na glasbenem področju ni nič drugače.

Za konec je Brilej še enkrat povzel: “To, da Bešlića sedaj tako opevajo, je rezultat tega, da imamo na vodilnih položajih v Sloveniji in v medijih takšne ljudi, zraven pa je prisotnih še 100 tisoč prodanih duš, ki so po krvi pravi Slovenci, ampak se kar ne morejo odlepiti od tega Balkana. In rezultat tega je – vse drugo je več vredno kot pa naši ljudje.” 

Domen Mezeg