.jpg)
2 hours ago
18
ARTICLE AD
Španija je dežela, ki že na prvi pogled deluje počasnejša, toplejša in bolj sproščena. Kdor jo obišče, hitro opazi nenavadno značilnost španskega ritma dneva – zdi se, da sonce vztraja na nebu dlje kot v številnih državah s podobno geografsko lego. Tudi pozimi svetloba ostane presenetljivo dolgo, poleti pa se mrak pogosto spusti šele pozno zvečer. Ta pojav ni naključje, temveč posledica zgodovinskih odločitev in zanimive mešanice geografije ter politike.
Španija leži v napačnem časovnem pasu
Če bi gledali le zemljepisni položaj, bi Španija morala biti v istem časovnem pasu kot Velika Britanija in Portugalska. Celoten Iberski polotok leži na zahodni strani Evrope, daleč bolj zahodno od držav, ki danes uporabljajo srednjeevropski čas. To pomeni, da je Španija uradno eno uro pred svojim naravnim ritmom.
Umetno premaknjena ura povzroča, da sonce vzhaja kasneje in zahaja kasneje. Mrak nastopi pozneje, svetloba ostane dalj časa, ljudje pa se temu ritmu prilagajajo generacije.
Španija, sončni zahodZgodovinska odločitev, ki še vedno oblikuje dan
Leta 1940 je takratni španski voditelj Francisco Franco sprejel odločitev, ki je ostala v veljavi do danes. V času političnega približevanja nacistični Nemčiji je ukazal, da se Španija uskladi z nemškim časovnim pasom. Ura se je pomaknila za eno uro naprej in od takrat se država nikoli ni vrnila na svoj prvotni, geografsko logičen čas.
Ta sprememba je vplivala na celoten dnevni ritem. V šolah, podjetjih, restavracijah in celo pri družinskih navadah so se urniki premikali vse bolj proti večeru.
Španska kultura je zrasla iz nenaravnega časa
Ker dan uradno traja dlje, se ljudje prilagajajo temu občutku podaljšane svetlobe. V Španiji je to postal del identitete. Delo se začne pozneje, ljudje si v dopoldanskem času vzamejo več časa, kosila so prestavljena v popoldanske ure.
Večerje pa so poglavje zase. V večini Evrope je normalno jesti ob šestih, v Španiji pa je to ura, ko restavracije pogosto še zapirajo kuhinjo po kosilu. Večerja ob devetih je običajna, mnogi pa jedo še pozneje, zlasti poleti, ko je zunaj svetlo skoraj do enajstih.
Sonce ustvarja značilen španski večerni utrip
Ko se sprehodimo po Madridu, Valencii ali Sevilli v poletnih mesecih, hitro postane jasno, zakaj ljudje tako radi živijo zunaj. Dolga svetloba spremeni ulice v živa prizorišča. Trgi se napolnijo, promenade oživijo, otroci se igrajo do pozne ure, kavarne pa so polne tudi po desetih zvečer.
Mrak pride pozneje, zato življenje naravno preide v udarno večerno fazo, polno druženja in vrveža. Prav to ustvarja španski “duende”, tisto energijo, ki jo obiskovalci tako hitro začutijo in težko pozabijo.
Bi se Španija lahko vrnila v pravi časovni pas?
Razprave o tem potekajo že leta. Nekateri strokovnjaki menijo, da bi vrnitev na zahodnoevropski čas koristila produktivnosti, družinskim navadam in šolskemu urniku. Otroci bi hodili prej spat, delovni dan bi se zaključil bolj zgodaj, življenje bi se bolj uskladilo s preostalo Evropo.
Toda mnogi Španci se bojijo, da bi država izgubila del svoje prepoznavne identitete. Pozni večeri so globoko zasidrani v kulturo, gastronomijo in način življenja. Sprememba bi pomenila poseg v tradicijo, ki je postala del španske duše.
Svetloba, ki oblikuje navade in ustvarja toplino
Čeprav Španija uradno živi v prestavljeni uri, se je ta posebnost spremenila v nekaj, kar obiskovalce navduši in domačine povezuje. Podaljšani dnevi ustvarjajo sproščeno vzdušje, polno glasbe, hrane in druženja. To je razlog, zakaj imajo španski večeri tako poseben čar in zakaj svetloba vedno znova preseneti tiste, ki pridejo iz držav z bolj zgodnjim mrakom.
Področje, kjer geografska logika in zgodovinski odločitvi nista v sozvočju, je tako postalo eden najbolj privlačnih vidikov španske kulture.
Objava Zakaj se v Španiji stemni kasneje kot drugje v Evropi? se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)