Zakaj se v nekaterih prostorih počutiš izčrpan — brez jasnega razloga

Okolje vpliva na notranje ravnovesje (homeostazo) tako, da preko svetlobe, hrupa, temperature in kakovosti zraka spreminja delovanje živčnega sistema, hormonov ter vnetnih odzivov. Najhitreje se to pokaže v spancu: če je noč preglasna ali preveč svetla, telo težje preklopi v regeneracijo. Pri daljši izpostavljenosti slabemu zraku se pogosteje vklapljajo vnetni mehanizmi, ki lahko obremenijo dihala in srčno-žilni sistem. Zato se lahko v “neugodnem” okolju pri istem človeku pojavijo slabša koncentracija, višji utrip, več utrujenosti in pogostejše poslabšanje kroničnih težav.

Zakaj okolje sploh premakne telesno ravnovesje?

Telo okolje bere kot niz signalov o varnosti in naporu. Hrup, vročina ali slab zrak so za organizem “strošek”, zato se prilagodi: pospeši srčni utrip, spremeni dihanje, poveča budnost ali preusmeri energijo iz regeneracije v pripravljenost. Pri tem sodelujeta avtonomni živčni sistem (hitri odziv) in hormonsko-vnetne poti (počasnejši odziv). Pri hrupu so povezave z motnjami spanja in stresnimi odzivi dobro opisane v javnozdravstvenih priporočilih WHO za evropsko regijo.

Kdaj so učinki okolja največji?

Najizrazitejši so, ko je izpostavljenost ponavljajoča ali ko telo nima časa “nadoknaditi” ravnovesja.

Ponoči (spanje): WHO v fact sheetu o hrupu navaja priporočilo: “less than 30 dB(A) in bedrooms during the night” za kakovosten spanec. Tudi če se hrupa “navadite”, se lahko spanec drobi na mikroprebujanja, kar človek pogosto ne opazi, telo pa vseeno plača z več dnevne utrujenosti.

V dneh s slabšo kakovostjo zraka: NIJZ v gradivu o onesnaženem zraku opisuje vplive na dihala in srčno-žilni sistem ter opozarja, da se izpostavljenosti v praksi skoraj ne moremo povsem izogniti, če živimo v takem okolju.

Pri ranljivih skupinah: pri ljudeh z astmo, KOPB, srčno-žilnimi boleznimi, pri starejših in otrocih so poslabšanja pogosteje vezana na okoljske pogoje (npr. smog, vročinske valove, nočni hrup). To je tudi razlog, da se v EU učinke okolja obravnava kot javnozdravstveno vprašanje, ne kot “osebno občutljivost”.

Ali drži, da se telo na hrup in onesnažen zrak “navadi”?

Delno – vendar je pomembno, česa se navadimo.

Mit: Če me hrup ne moti več, mi ne škodi.
Dejstvo: občutek nadležnosti lahko upade, fiziološki odzivi (razdrobljen spanec, stresni odziv) pa ne nujno. WHO dokument o okoljskem hrupu povzema dokaze o vplivih na spanje in zdravje pri prometnem hrupu.

Mit: Onesnažen zrak škodi le pljučem.
Dejstvo: EEA navaja, da sta kratkotrajna in dolgotrajna izpostavljenost povezana s širokim naborom bolezni (npr. možganska kap, KOPB, poslabšana astma), WHO pa navaja tudi povezave s sistemskim vnetjem in presnovnimi ter nevrološkimi izidi.

Kaj če se težave kažejo kot stres, nespečnost ali utrujenost?

Pri teh težavah okolje pogosto ni edini vzrok, je pa lahko “ojačevalec”, še posebej prek svetlobe in ritma dneva. Stanford Medicine v prispevku o biološki uri poudari, da odhod na dnevno svetlobo kmalu po prebujanju pomaga uravnavati cirkadiani ritem in podpira boljši spanec (v praksi: lažje zaspite ob pravem času in manj “potujete” z urnikom).

Primer iz prakse: človek z zahtevnim delom že ima višjo napetost. Če spi v preglasnem stanovanju ali pozno v noč dela pod močno svetlobo, telo težje “spusti ročno zavoro”. Rezultat je pogosto kombinacija: plitvejši spanec, višja jutranja utrujenost, več razdražljivosti. V takih primerih sprememba okolja (tema, tišina, stabilen ritem) včasih naredi več kot iskanje “popolne” rutine čez dan.

Kdaj se splača kaj spremeniti in kdaj je to manj verjetno koristno?

Bolj smiselno je ukrepati, če:

• se pogosto zbujate ali ste zjutraj redno neprespani (najprej: hrup in svetloba v spalnici); WHO navaja zelo nizke priporočne ravni hrupa za spalne prostore.
• imate dihalne ali srčno-žilne težave in opazite poslabšanja ob epizodah slabega zraka; NIJZ učinke na ta sistema izrecno izpostavlja.
• živite ob prometno obremenjeni cesti (kjer se hrup in zračni delci pogosto seštevajo v isti izpostavljenosti).

Foto: Slab zrak

Manj verjetno je, da bo okolje glavni vzrok, če:

• so težave izrazito vezane na enkratni dogodek (akutna okužba, sprememba zdravil, izreden psihološki stres), okolje pa je stabilno;
• imate opozorilne znake, kjer je potreben hiter zdravstveni pregled (npr. bolečina v prsih, huda težka sapa, omedlevica). V takih primerih okoljskih razlag ne smemo uporabljati kot nadomestilo za diagnostiko.

Kako se to kaže v Sloveniji in v EU praksi?

V Sloveniji se učinki onesnaženega zraka razlagajo tudi v javnozdravstvenih gradivih NIJZ, kjer so izpostavljeni vplivi na dihala in srčno-žilni sistem ter omejena možnost izogibanja izpostavljenosti v realnem življenju. Na ravni EU EEA redno povzema, da zračno onesnaženje ni le “slab zrak”, ampak merljiv dejavnik tveganja za več bolezni, pri čemer omenja tudi sistemsko vnetje in presnovne ter nevrološke povezave.

Pri hrupu je evropski okvir močan predvsem zato, ker gre za množično izpostavljenost (promet) in “tihe” posledice (spanje, stres). WHO publikacija o okoljskem hrupu za evropsko regijo je nastala prav kot podlaga za politike zmanjševanja izpostavljenosti.

Okolje ne “pokvari” ravnovesja v enem dnevu, ga pa lahko vztrajno potiska stran od regeneracije, največkrat prek spanja, stresnega odziva in vnetja. Če želite hitro in smiselno preveriti, ali okolje pri vas igra vlogo, začnite pri noči (tišina, tema) in pri dneh s slabšim zrakom (prilagoditev aktivnosti). To sta področji, kjer so učinki najbolj dosledni, najbolj preverljivi in pogosto tudi najbolj opazni v počutju.

Pripravil: J.P.

Vir: WHO, WHO/Europe, NIJZ, EEA, Stanford Med, PubMed Central, Pexels

The post Zakaj se v nekaterih prostorih počutiš izčrpan — brez jasnega razloga first appeared on NaDlani.si.