2 hours ago
20
V Sloveniji se odpira vprašanje, ki ga politika predolgo odriva na stran: ali je prav, da lahko državljani tretjih držav na slovenskih lokalnih volitvah odločajo o županih in občinskih svetih, medtem ko Slovenci v njihovih državah brez tamkajšnjega državljanstva praviloma te pravice nimajo?
Gre za vprašanje načela. Ne za vprašanje posameznih ljudi, njihovega dela, življenja ali prispevka k slovenski družbi. Gre za vprašanje, ali mora biti volilna pravica vezana predvsem na državljanstvo ali pa zadostuje zgolj stalno prebivanje.
Primerjava je zelo jasna. Slovenec, ki deset let živi v Srbiji, pa nima srbskega državljanstva, praviloma ne more voliti na srbskih volitvah zgolj zato, ker tam živi. Volilna pravica je vezana na državljanstvo. Podobno velja za Bosno in Hercegovino, kjer je volilna pravica praviloma vezana na državljanstvo BiH. Tudi v Albaniji je pogoj za vpis v volilni imenik albansko državljanstvo.
Zato se povsem legitimno postavlja vprašanje: zakaj bi imel državljan Srbije, Bosne in Hercegovine ali Albanije pravico voliti župana v Sloveniji, če Slovenec brez njihovega državljanstva v teh državah takšne pravice nima?
Lokalne volitve niso nepomembne. Župan odloča o prostorski politiki, občinskem denarju, vrtcih, šolah, cestah, komunalni infrastrukturi, lokalnih davkih, prispevkih in razvoju občine. To niso samo tehnična vprašanja. To so odločitve, ki dolgoročno oblikujejo življenje lokalne skupnosti.
Zagovorniki sedanje ureditve bodo rekli, da tisti, ki v Sloveniji stalno živijo, delajo in plačujejo davke, morajo imeti tudi glas pri lokalnih odločitvah. To je argument, ki ga ni mogoče kar odpraviti z roko. A na drugi strani stoji prav tako močan argument: volilna pravica je ena temeljnih pravic politične skupnosti, politična skupnost pa je praviloma vezana na državljanstvo.
Če nekdo želi trajno soodločati o oblasti v državi, v kateri živi, ima jasno pot: pridobitev državljanstva. S tem ne dobi samo pravice voliti, ampak sprejme tudi polno politično pripadnost državi, njeni ustavni ureditvi in njenemu javnemu življenju.
Tu se pokaže bistvo problema. Slovenija je pri lokalnih volitvah bolj odprta kot nekatere države, iz katerih prihaja del tujcev, ki pri nas lahko sodelujejo pri izbiri lokalne oblasti. Vprašanje pa je, ali je takšna enostranska odprtost res pravična. Če slovenski državljan v Srbiji, BiH ali Albaniji brez tamkajšnjega državljanstva ne more voliti, zakaj bi imeli njihovi državljani v Sloveniji drugačen privilegij?
Razprava o tem ne sme postati razprava proti tujcem. Mora pa postati razprava o pravičnosti, vzajemnosti in smislu državljanstva. Državljanstvo ni samo dokument. Je politična vez med posameznikom in državo. In prav zato ni nepomembno, kdo odloča o oblasti, tudi na lokalni ravni.
English (US)