ZAKAJ JE TAKO TEŽKO BITI EMPATIČEN?

Empatija je eden izmed najzahtevnejši od vseh čustvenih posegov

Estimated reading time: 4 minute

Vživljati se v sočloveka biti empatičen je najgloblja oblika čustvenega sodelovanja z nekom, ki ga imamo radi. V odnosu bolje spoznavamo drug drugega, se lažje sporazumevamo in povezujemo. Empatija je čustvena dejavnost. Pomeni, da pripotujemo v deželo težavnih čustev drugega človeka in tam bivakiramo skupaj z njim, si dovolimo občutiti njegova čustva pretresenost, strah, kesanje in bes, kot če bi bili sami pretreseni, prestrašeni, žalostni ali jezni. Biti empatičen ni zmeraj lahko.

Pravzaprav je empatija najzahtevnejši od vseh čustvenih posegov.

Kajti takšen vstop v izkušnjo drugega človeka, da lahko občuti našo navzočnost v njej, je najvišja oblika čustvene senzibilnosti. Opogumljajoče naročje empatije je stkano iz cele palete čustev, ki smo jih nekoč že občutili ali ga ne želimo podoživljati, smo v sočutnemu nejasni in polovičarski. Tedaj postane to sodelovanje šibek poskus, ne pa resnično doživetje. Zato je tako težko biti empatičen. Najprej moramo nekaj napraviti pri sebi, se spoznati s svojimi najglobljimi čustvi.

Šele potem bomo ustvarili v sebi enciklopedijo človeških čustev, na katero se bomo lahko oprli.

Ker smo občutili, bomo vedeli kako je to; V telesu bomo imeli oporne točke, v razumu idejo o tem, kako se v določenih okoliščinah počuti nekdo drug. Ker smo bili tam, bomo lahko resnično empatični. Žal se pogosto oviramo s tem, da nočemo brskati po svojih čustvih, kadar nas kdo potrebuje.

Bojimo se, da nas bo ob spominjanju preplavila lastna bolečina, zato raje zanikamo. Saj ni tako hudo, ponujamo rešitve, tole napravi ali omalovažujemo. Če želimo biti empatični, postanimo gospodar nad svojimi čustvi, ne v smislu obvladovanja, temveč tako, da jim dovolimo teči skozi nas. Potem bomo lahko dajali najdragocenejši čustveni dar so čutja.

V vsakem od nas še vedno živi otrok, ki si želi objemanja in zibanja, božanja in poljubljanja in varnega ljubečega naročja.

Ljubkovanje je hrana za telo in dušo, ki jo nujno potrebujemo. Ena najpomembnejših človekovih potreb je, da bi se nas nekdo dotikal in nas pestoval, da bi miloval in ohranil v spominu našo kožo, ta fini, tenki, svilnati ovoj našega bitja. Ta potreba nam je ostala iz otroštva, ko večina od nas ni dobila dovolj ljubkovanja. Zato še zdaj hrepenimo po velikanskem objemu, ljubkovanju odraslih.

Radi bi se počutili zaščitene in varne, ljubljene in oskrbljene.

Radi bi občutili, da je življenje še kaj več od gospodinjenja in službe. Radi bi verjeli, da imeti telo v svetu, polnem teles, ni žalostna, osamljena potegavščina. Potreba po ljubkovanju je tako velika, da brez njega srce zajoče. To se lahko navzven pokaže v solzah, pretiranemu uživanju hrane, alkohola, ali gledanju televizije v tesnobi in potrtosti.

Resnica je, da smo vsi prav vsi strašansko lačni človeškega dotika. Ljubkovanje prijazen stik z drugim na kavču, v postelji, je naravno ugodje, ki zadovoljuje ogromno človeško potrebo. Ljubkovanje ni nadomestek za nobeno drugo stvar intimnost, globok pogovor, zabavo do jutra, izlet k jezeru ali košarkarsko tekmo. Ker samo po sebi je sijajno, koristno, zdravilno, zabavno, pomirjajoče, in nam neznansko godi. Zato se ljubkujte in uživajte.

Preberite tudi MOŠKA NEZRELOST V ODNOSIH in ŽENSKE, KI ZNAJO ŽIVETI OFFLINE

The post ZAKAJ JE TAKO TEŽKO BITI EMPATIČEN? appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.