Zakaj je požarna nevarnost pri tem vročinskem valu večja kot junija

Ostanki na travnikih se letos sušijo hitreje kot običajno, in prav to je razlog, da gasilci in meteorologi tokratni vročinski val ocenjujejo kot bolj tvegan za nastanek požarov v naravi, čeprav so bile temperature junija v marsikaterem kraju celo višje. Razlika ni v številkah na termometru, temveč v tem, kar se dogaja pod površino tal in v zraku, ki že tedne skoraj ne prinaša vlage.

Agencija Republike Slovenije za okolje redno objavlja takoimenovani sušomer, orodje, ki meri razliko med padavinami in izhlapevanjem vode iz tal. Prav ti podatki razkrivajo, zakaj gasilci letos opozarjajo glasneje kot lani.

Požarna nevarnost

Manj dežja, več izhlapevanja

Obdobje med sredino junija in sredino julija je po podatkih Arsa minilo v znamenju vztrajne vročine in izjemno skromnih padavin, ki so bile omejene predvsem na kratke krajevne nevihte. Vodna bilanca površinskega sloja tal, torej razlika med tem, koliko dežja pade, in tem, koliko vode izhlapi, kaže za skoraj vse slovenske regije izjemno visok primanjkljaj. Za normalizacijo razmer bi po oceni strokovnjakov potrebovali med 70 in 120 milimetrov dodatnega dežja, na Primorskem, Notranjskem in Dolenjskem pa nekoliko manj, med 30 in 65 milimetri.

Konkreten primer iz Posavja

Podatki z ene od merilnih postaj v Posavju kažejo, da je tam julija padlo le okoli 20,2 milimetra dežja, kar je za poletni mesec izjemno malo. Podobne razmere veljajo tudi za Spodnje Posavje, Dolenjsko, Belo krajino, Kočevsko in slovensko Istro, kjer Arso beleži zelo sušne razmere. Tla so na teh območjih tako izsušena, da tudi kratkotrajna ohladitev ne prinese bistvenega olajšanja.

Zakaj suha tla pomenijo večje tveganje kot visoke temperature?

Požar v naravnem okolju ne potrebuje nujno rekordne vročine, potrebuje predvsem suho gorivo. Trava, listje in odmrlo rastlinje, ki so izgubili vlago, se vžgejo hitreje in gorijo intenzivneje, ogenj pa se širi s precej večjo hitrostjo kot na vlažnih tleh. Junijski vročinski val je bil sicer po temperaturah izrazitejši, saj je živo srebro ponekod doseglo 38 stopinj Celzija, vendar mu je sledilo vsaj nekaj padavin, ki so tla delno namočile. Tokrat teh vmesnih premorov praktično ni bilo, zato se sušni primanjkljaj iz tedna v teden le še povečuje.

Dolgotrajnost namesto enkratnega vrha

Strokovnjaki Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje opozarjajo, da dolgotrajno sušno obdobje brez zadostnih padavin pomeni, da se požarna ogroženost ne zniža niti med kratkimi osvežitvami. Medtem ko lahko ena sama nevihta hitro pogasi trenutno nevarnost pri kratkotrajni vročini, dolgotrajna suša zahteva precej več dežja, preden se stanje dejansko izboljša.

Kje je tveganje trenutno največje?

Zaradi kombinacije visokih temperatur, suhega zraka in izsušenih tal je za velik del Primorske razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja, za to območje velja tudi oranžno vremensko opozorilo. Za preostanek Slovenije ostaja v veljavi rumeno opozorilo, ki pa se lahko glede na razvoj razmer spremeni v strožjega. Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami skupaj s policijo v tem obdobju izvaja poostren nadzor nad upoštevanjem prepovedi kurjenja in odmetavanja gorečih predmetov v naravnem okolju.

Kaj to pomeni za obiskovalce narave?

Med veljavno veliko požarno ogroženostjo je v naravnem okolju prepovedano kurjenje, požiganje, uporaba ognjemetov in odmetavanje predmetov, ki bi lahko povzročili vžig suhe podlage. Prepoved velja tudi za dejavnosti izven pozidanih površin, ki bi lahko sprožile iskro ali plamen. Kdor v naravi opazi začetek požara, naj ga poskuša pogasiti le, če je to mogoče varno izvesti, sicer pa naj o dogodku takoj obvesti center za obveščanje na številki 112.

Kaj se bo moralo zgoditi, da se razmere izboljšajo?

Trenutne napovedi za prihodnje dni ne kažejo večjih količin padavin, ki bi lahko sušni primanjkljaj bistveno zmanjšale. Dokler ne bo padlo dovolj dežja, da se tla dejansko napolnijo z vlago, bo požarna ogroženost ostajala visoka ne glede na to, ali se temperature gibljejo bližje 30 ali 38 stopinjam Celzija. Prebivalci in obiskovalci narave lahko trenutne razmere in morebitne spremembe opozoril spremljajo prek uradnih strani Arsa in lokalnih gasilskih zvez, ki podatke redno posodabljajo.

Objava Zakaj je požarna nevarnost pri tem vročinskem valu večja kot junija se je pojavila na Vse za moj dan.