Zakaj je eno najpogostejših zimskih opravil tudi med bolj nevarnimi

Kidanje snega je med zimskimi opravili eno najpogostejših, a obenem med bolj zahtevnimi in tvegano fizično aktivnostjo, predvsem če gre za težek, mokri sneg ali velike površine. Čeprav je čiščenje dostopnih poti in dvorišč pogosto nujno zaradi varnosti pešcev in vozil, lahko nepravilna tehnika, neprimerna oprema in preobremenitev vodijo do poškodb ali zdravstvenih zapletov.

Najpogostejše poškodbe, povezane s kidanjem snega, so mišično-sklepne narave, kot so bolečine v hrbtu, ramenskem obroču in vratu ter natrgane mišice zaradi sunkovitega dvigovanja težkega snega ali zdrsa na poledenelih površinah.

Po podatkih mednarodnih raziskav se kot del aktivnosti poveča tudi število nujnih medicinskih primerov, vključno s poškodbami in drugimi zdravstvenimi težavami, pri katerim so bolnišnične obravnave del rednih statistik poškodb v zimskem času. Povprečno po raziskavah zunaj Slovenije se letno na 100.000 prebivalcev zabeleži več kot štiri nujne medicinske obravnave, povezane s kidanjem snega, kar vključuje poškodbe in nenadne zdravstvene zaplete, pri čemer je približno 6–7 % teh primerov povezanih s srčno-žilnimi dogodki.

Pri ljudeh s srčnimi težavami ali dejavniki tveganja, kot so povišan krvni tlak, debelost, sladkorna bolezen ali zgodovina srčnih obolenj, je kidanje snega lahko še posebej nevarno. Strokovnjaki opozarjajo, da fizični napor pri dvigovanju in metanju snega ob nizkih temperaturah poveča srčni utrip in krvni tlak, kar predstavlja dodatno obremenitev srca. Nekatere študije kažejo, da lahko srčni utrip med intenzivnim kidanjem preseže 85 % maksimalnega srčnega utripa, kar je podobno ali celo več kot pri napornem testu na tekalni stezi. Hladno vreme poleg tega zožuje krvne žile, poveča krvni tlak in zmanjša prekrvavitev, kar dodatno obremeni srce, zlasti pri tistih, ki niso redno telesno aktivni ali imajo znane srčne težave.

Epidemiološke študije iz drugih držav so pokazale, da so obdobja težjih sneženj pogosto povezana s povečanim številom srčno-žilnih dogodkov, zlasti pri moških, pri katerih je bilo po obilnejših padavinah zabeleženo do 16 % več primerov srčnega infarkta in do 34 % več smrti zaradi srčnih napadov.

Čeprav Slovenski statistični podatki o točno takšnih primerih niso posebej razčlenjeni za kidanje snega, pa so splošne številke hospitalizacij zaradi poškodb in nujnih stanj, ki vključujejo zimske aktivnosti, del letnih zdravstvenih evidenc.

Zaradi teh tveganj zdravstveni strokovnjaki svetujejo previdnost: ljudje s srčnimi težavami ali dejavniki tveganja naj se fizično napornih zimskih opravil, kot je kidanje snega, izogibajo ali naj to delo prepustijo drugim. Če se le tega lotijo, naj uporabljajo lahke lopate, raje potiskajo sneg kot dvigujejo težke lopate, pogosteje počivajo in poskrbijo za ustrezno ogrevanje telesa pred začetkom dela. Posebna previdnost je potrebna tudi zgodaj zjutraj, ko je raven srčnih dogodkov klinično višja, in v času nizkih temperatur, ko je obremenitev za srce najintenzivnejša.