ARTICLE AD
Ljudje pogosto podcenjujemo pomen kakovostnega počitka. V naglici vsakdana in v tekmovalni kulturi, ki nagrajuje neprekinjeno aktivnost, počitek pogosto razumemo kot luksuz. Vendar gre v resnici za nujo. Psihologi opozarjajo, da premalo dopusta ne pomeni le neizkoriščene priložnosti za sprostitev, ampak lahko vodi v nasproten učinek – več utrujenosti, več stresa in manj pripravljenosti na delo.
Ena od tistih, ki je o tem spregovorila zelo jasno, je psihologinja Marija Šimunić, ki pravi: »Prvi teden dopusta je namenjen polnjenju baterij, drugi igri in zabavi, tretji pa pripravi na vrnitev v službo. Vse manj od tega ni dovolj, vse več pa lahko deluje nasprotno.«
Te besede so še posebej aktualne poleti, ko številni že načrtujejo dopust, a premalokrat razmislijo, kako naj bi bil ta sploh strukturiran, da bo res koristen. Članek prinaša vpogled v psihološke, fiziološke in socialne razloge, zakaj krajši dopust ne zadošča, ter zakaj ni vseeno, koliko časa si vzamemo zase.

Prvi teden dopusta ni za aktivnosti, temveč za upočasnitev
Prehod iz delovnega v prosti ritem ni trenuten
Telo in um po intenzivnem delovnem obdobju ne preklopita takoj na sproščanje. Marsikdo potrebuje vsaj nekaj dni, da se preneha zbujati ob delovni uri in preneha razmišljati o nedokončanih nalogah. V tem času še vedno delujemo po vzorcih delovnega ritma, kar pomeni, da počitka dejansko še ni.
Hormoni stresa potrebujejo čas za umik
Kortizol in adrenalin, ki spremljata stresne situacije, se ne umakneta takoj. Potreben je čas brez pritiskov, da telo preide iz stanja pripravljenosti v regeneracijo. Šele po nekaj dneh brez budilke, e-pošte in urnikov začne telo okrevati.
Drugi teden prinese resničen občutek svobode
Šele zdaj nastopi prava sproščenost
Po začetni fazi prilagajanja na počitek se začne obdobje, ko lahko res uživamo. Nič več razmišljanja o službi, telefona ne preverjamo vsakih deset minut in notranji tempo se končno upočasni. To je čas za užitek – v naravi, druženju, igri, kuhanju ali branju knjig, ki so čakale vse leto.
Kreativnost in radovednost oživita
Zanimivo je, da šele v tem obdobju marsikdo začuti naval idej, željo po ustvarjalnosti, sproščeno gibanje in pristno veselje. Um ni več v obrambnem načinu, zato se zdi, kot da bi se odprla nova raven doživljanja.
Tretji teden je ključen za mentalno pripravo na vrnitev
Vrnitev v delovno rutino brez šoka
Če se dopust konča ravno v trenutku, ko se začneš počutiti dobro, je prehod nazaj v delovni svet pogosto brutalen. Tretji teden ne pomeni, da delamo, temveč da si ustvarjamo most med popolno sproščenostjo in realnostjo, ki prihaja.
V tem času se utrjujejo pozitivni učinki dopusta
Telo je spočito, um jasnejši in razpoloženje stabilnejše. Če v tem stanju zavestno zaključimo dopust, pripravimo seznam obveznosti in stopimo nazaj v delovni proces z občutkom, da smo se odločili sami, ne da nas je nekdo »potisnil« vanj, je verjetnost za ohranitev notranjega miru bistveno večja.
Prekratki dopusti vodijo v izčrpanost
Dva dneva ne pomenita regeneracije
Vikend oddih ali podaljšan konec tedna se sliši prijetno, a ima omejene učinke. Takšen oddih služi bolj kot prekinitev rutine, ne pa kot resničen počitek. Prvi dan pogosto porabimo za potovanje in nameščanje, zadnjega pa za priprave na odhod. Sredi ostane le en dan, ki ga težko imenujemo dopust.
Prehitro nazaj v stresne situacije
Če je dopust prekratek, nas telo lahko celo kaznuje z dodatno utrujenostjo. Paradoksalno je, da se lahko po takšnem oddihu počutimo še slabše kot pred njim. To ni zato, ker dopust ne bi bil koristen, temveč ker ni bil dovolj dolg, da bi prekinil stresne cikle.
Pasti sodobnega dopustovanja
Tehnologija podaljšuje prisotnost službe
Čeprav smo fizično odsotni iz pisarne, psihološko nismo. Obvestila, klici, preverjanje e-pošte in dostopnost 24 ur na dan brišejo mejo med službo in prostim časom. Če dopusta ne varujemo pred digitalnim vdorom, izgubimo največ, kar lahko od njega dobimo – neprekinjen odklop.
Pretirano planiranje uniči spontanost
Mnogi na dopustu ustvarijo nov urnik, ki je enako zasičen kot službeni. Vsak dan ima svojo destinacijo, termin za kosilo in aktivnost. Čeprav so te aktivnosti prijetne, ni prostora za brezciljno pohajkovanje, lenarjenje ali popolno nedelovanje – kar je v resnici srčika počitka.
Idealna dolžina dopusta v praksi
Tri tedne naenkrat si težko privošči vsak
V številnih poklicih in organizacijah daljši dopust ni enostavno izvedljiv. Kljub temu strokovnjaki svetujejo, da si vsaj enkrat letno vzamemo tri tedne zapored. Preostale dni lahko porazdelimo po potrebi, a daljši neprekinjen počitek je izredno pomemben.
Krajše oddihe vseeno lahko nadgradimo
Če tri tedne niso mogoči, naj bo cilj vsaj deset dni skupaj, ob tem pa več manjših »odklopov« čez leto. Pomembno je, da si takrat res privoščimo odmik – brez dela, brez dosegljivosti in brez občutka krivde, ker ničesar ne delamo.
Dopust kot del skrbi za duševno zdravje
Podjetja, ki razumejo pomen počitka, imajo bolj zdrave ekipe
Vse več delodajalcev uvaja kulturo, kjer je dopust spoštovan, ne le dopuščan. Spodbujajo zaposlene, da izkoristijo dopustne dni, omogočajo fleksibilnost in varujejo čas brez dela. Takšni pristopi se dolgoročno odražajo v manj bolniških odsotnosti in večji pripadnosti.
Odgovornost je tudi na posamezniku
Kultura prekomernega dela pogosto izvira tudi iz posameznikovih prepričanj. Če menimo, da si počitka ne zaslužimo ali da nas bo odsotnost stala službe, bomo vedno ostali ujeti v stres. Treba je zgraditi zaupanje, da je kakovosten počitek nujen za dolgoročno uspešnost.
Kako veste, da dopust ni bil dovolj dolg?
Občutek, da bi potrebovali še en teden
Če se po dopustu ne počutite spočiti, če vas ob misli na delo stisne v prsih in če že v prvem dnevu začutite enako težo kot prej, to pomeni, da ni bilo dovolj časa za resetiranje.
Hitro vračanje v stare vzorce
Po dobrem dopustu naj bi se človek vrnil bolj osredotočen, potrpežljiv in z več energije. Če pa že v prvem tednu zopet iščete vikend ali sanjate o novem dopustu, je to znak, da regeneracija ni bila uspešna.
Objava Zakaj dopust krajši od treh tednov ne zadostuje za pravo obnovo se je pojavila na Vse za moj dan.