Zajtrk je najnevarnejši obrok dneva

Z dovoljenjem prijatelja tokrat objavljam prevod njegovega članka, ki odlično povzema moje mnenje in razmišljanje ter osebne izkušnje z občasnim postenjem.

James Bellerjeau je profesor prava na Züriški univerzi. Pred tem je bil predsednik Evropskega združenja korporativnih odvetnikov. Je redni udeleženec na vseh večjih svetovnih maratonih. Poleg tega pa raziskuje raznovrstne ideje in oblike zdravega načina življenja.

Članek, ki ga je spisal, je podkrepljen z znanstvenimi raziskavami, ki pogosto ostanejo nevidne širši javnosti, ker ne služijo dobičkonosno usmerjenemu namenu določenih institucij.

. . .

Če verjamete, da vaša dejanja vplivajo na vaše zdravje, berite naprej. Kdaj jemo je lahko enako pomembno kot to, kaj jemo.

V dobi sodobnih tehnoloških čudes ni presenetljivo, da mnogi pričakujejo, da bodo njihove zdravstvene težave rešene s tabletko ali injekcijo. To se lepo ujema s splošno prevladujočim prepričanjem, zgodbo o žrtvi (vse, kar se mi zgodi slabega, ni moja krivda), hkrati pa po naključju poganja ogromen komercialni stroj.¹

Ali ste vedeli, da je več kot 40 kroničnih bolezni, ki pestijo večino Američanov, mogoče obvladovati s spremembami življenjskega sloga – predvsem s prehrano in gibanjem? Mednje sodijo bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, srčno popuščanje, debelost in številne spremljajoče bolezni, Alzheimerjeva bolezen ter rak.

In ne le obvladovati. Raziskovalci menijo, da so pri teh stanjih spremembe življenjskega sloga enako učinkovite ali celo učinkovitejše od zdravil in medicinskih posegov.

Naravno se zato postavi vprašanje: “Zakaj uradna medicinska stroka teh ‘zdravil’ ne spodbuja bolj množično?”²

Organizacije, ki služijo z našo prekomerno telesno težo, slabo telesno pripravljenostjo in odvisnostjo od zdravil, nimajo nobenega interesa, da bi nas usmerjale k brezplačnim in učinkovitim rešitvam. A nihče ne pravi, da moramo v tej sramotni igri sodelovati. Pravzaprav bi morali imeti osebni interes, da porabimo manj denarja in postanemo bolj samostojni – da čim bolj vzamemo svoje zdravje v lastne roke.³

Današnja razprava prinaša dobre novice za tiste, ki cenijo stroškovno učinkovito samostojnost in si želijo boljših zdravstvenih izidov.

Izpusti obrok, reši življenje

Neuživanje hrane vsaj 12 ur na dan lahko prinese velike koristi za zdravje.⁴ V strokovni literaturi se temu reče časovno omejeno hranjenje (angl. time-restricted feeding – TRF), morda pa ste izraz že srečali kot občasno postenje (angl. intermittent fasting). In najlažji način za to je preprosto preskočiti zajtrk.⁵

Več kot 100 recenziranih kliničnih raziskav je pokazalo, da časovno omejeno hranjenje prinaša pomembne presnovne koristi, pri čemer nobena ni pokazala resnih škodljivih posledic za zdravje.

Kakšne koristi lahko torej pričakujemo?

• znižanje telesne teže in indeksa telesne mase, pogosto brez izgube puste mišične mase,
• nižji krvni tlak,
• boljši nadzor krvnega sladkorja (boljši odziv na inzulin),
• znižanje holesterola (manj trigliceridov, LDL in skupnega holesterola).

To so ogromni in resni problemi za večino Američanov. Tretjina jih ima presnovni sindrom, še ena tretjina pa je v preddiabetičnem stanju. Za manj kot 10 % Američanov velja, da imajo zdravo presnovo.⁶

Ena zanimiva in prijetna lastnost časovno omejenega hranjenja je, da lahko – dokler se držite časovnega okna – jeste, kar želite, in kolikor želite.⁷

Tule lahko vidite, da res preizkušam idejo, da človek lahko je, kar želi, in kljub temu ostane presnovno zdrav | Fotografija avtorja

Seveda večina ljudi, ki sledi tej metodi, s pico in sladoledi ne pretirava, da o hrenovkah sploh ne govorimo. Ključne koristi namreč ne izvirajo iz zmanjšanja kalorij ali spremembe prehrane, temveč iz zagotavljanja vsaj 12-urnega premora, ko ne jeste.

Še ena odlična lastnost metode: po razmeroma kratkem obdobju prilagoditve lahko s takšnim aktivnim življenjskim slogom nadaljujete brez sprememb. Sam sem večino svojih zadnjih priprav na maratone in druge vzdržljivostne preizkušnje opravil v stanju posta.⁸

Najbližje, kar poznam ‘brezplačnemu kosilu’

Čeprav običajno verjamem, da ‘brezplačno kosilo‘ ne obstaja, se preskakovanje zajtrka temu zelo približa. Prihranite denar za jutranji obrok. Ne doživite nobenih negativnih posledic (niti izkustveno – v smislu počutja, niti znanstveno – v smislu slabih zdravstvenih izidov). In ob tem lahko pridobite celo vrsto koristnih učinkov za zdravje.

Eni izmed teh pozitivnih učinkov vas lahko spodbudijo še k dodatnim koristim. Če na primer tekmujete, vas lahko opazno zmanjševanje telesne teže ob ohranjanju mišične mase vodi k boljšim rezultatom.

Že samo ohranjanje telesne teže s staranjem je izjemen dosežek, saj se večina ljudi z desetletji postopoma ‘napihne‘.

V svetu, polnem napačno usklajenih interesov, me navdaja zadovoljstvo ob zavedanju, da obstaja preprosta, brezplačna navada s tolikšnim potencialom. In povsem v naši moči je, da se zanjo odločimo.

Radovednim bralcem zato priporočam, da jo preizkusijo. Sporočite mi, kako vam gre.

Bodite zdravi.

James Bellerjeau
fineidea.substack.com

P. S. — Čeprav nisem zdravnik, sem odvetnik, zato vas verjetno tole ne bo presenetilo: to ni medicinski nasvet. Čeprav menim, da gre za izjemno razumno priporočilo, se pred kakršnimi koli spremembami vseeno posvetujte s svojim zdravnikom.

P. P. S. — Zelo bi me zanimalo, če bo kdo naletel na zdravnika, ki bo temu, da 12 ur ne jeste, nasprotoval.

1 V Združenih državah vsako leto porabijo približno 5 milijard dolarjev za zdravstveno varstvo. To je največji sektor gospodarstva, tako po porabi kot po zaposlenosti.

2 Slišal sem zdravstvene delavce, ki se pritožujejo, da bolniki ne marajo, kadar jim rečejo, naj spremenijo prehrano in se več gibajo. In vendar ne gre za teorijo zarote, da opazite: zdravniki in farmacevtska podjetja ne zaslužijo ničesar, ko greste na sprehod. Ta poraba v višini 5 milijard dolarjev ustvarja izjemno močne spodbude.

3 Skeptik bi pri tem morda pripomnil, da ljudi, ki zdravstvene oskrbe ne rabijo plačevati (ali je ta močno subvencionirana), ne zanimajo stroški dragih zdravil in posegov. S tem se ohranja napihnjen in neučinkovit krog dobičkarjev. Če vam ni povsem jasno, kaj je v ozadju nacionaliziranega zdravstva, je tole precej zgovoren namig.

4 Presenetilo me je spoznanje, da le 10 % Američanov redno preživi 12 ur ali več brez hrane, vključno z večernim postom (torej tudi med spanjem).

5 Če preskočite zajtrk in prvi obrok zaužijete denimo ob 11.00, zadnjega pa ob 19.00, sledite pristopu 16–8. To pomeni 16 ur brez hrane in 8 ur, v katerih jeste. Ljudje sicer uporabljajo različne različice. Meni je ta 16–8 všeč, ker se ga je lahko navaditi, je preprost in pridoda še k drugim koristim, zlasti dobremu spancu. Če zadnji obrok zaužijemo najpozneje ob 19. uri, ima telo dovolj časa, da se želodec izprazni.

6 Naključje, da 90 % Američanov nikoli ne zdrži več kot 12 ur brez hrane? Morda. Preberite: “Only 7% of American Adults Have Good Cardiometabolic Health.“

7 Tole se mi je sprva zdelo skoraj predobro, da bi bilo res, zato sem najprej posumil, da gre za pobožno željo. Toda številne študije so pokazale koristi ne glede na skupno količino zaužitih kalorij, makrohranilno sestavo prehrane ali pogostost obrokov znotraj časovnega okna.

8 Natančneje: običajno tečem, kolesarim ali plavam zjutraj, še preden zaužijem prvi obrok dneva. Med treningom se počutim povsem v redu. V štirih letih, odkar to prakticiram, so se moji maratonski časi celo izboljšali.

—

Borut Kmetič

Poklicno se ukvarjam s celovitim vodenjem informacijske varnosti, od načrtovanja in implementacije sistemov za varovanje informacij do izboljševanja in presojanja skladnosti z ISO standardi.

Kot zunanji svetovalec lahko pomagam pri razvoju varnostne strategije, implementaciji in upravljanju sistemov vodenja oziroma optimiziranju poslovnih procesov, ter zagotavljanju skladnosti s predmetno zakonodajo in regulativo.

Osebno veliko časa posvečam raznovrstnim oblikam optimizacije – biohackingu, osebni rasti, raziskovanju novih prebojnih idej in tehnologij, organizacijske kulture, eksponentnih organizacij, sistemskega razmišljanja in drugih naprednih metod za izboljšanje kakovosti življenja.

Borut@SmartAssets.it
Borut@Medium

The post Zajtrk je najnevarnejši obrok dneva appeared first on Savus.