Zadruga Jarina – povezovalec za lokalno samooskrbo v osrednjeslovenski regiji

12 hours ago 23

ARTICLE AD

Zadruga Jarina je v začetku decembra v okviru projekta Naravno*st do otrok organizirala strokovno ekskurzijo na Primorsko, namenjeno izmenjavi izkušenj in ogledu dobrih praks na področju lokalne preskrbe s hrano. Ekskurzije so se udeležili vodje prehrane, kuharji, pridelovalci ter predstavnici lokalnih akcijskih skupin (LAS), kar je omogočilo celovit vpogled v izzive in priložnosti z različnih stopenj prehranske verige.

Zadruga Jarina s svojo vlogo povezovalca med kmeti, javnimi zavodi in potrošniki krepi lokalno samooskrbo ter spodbuja prehod v bolj trajnostne modele pridelave. Ekološko kmetijstvo zahteva več znanja, dela in prilagodljivosti, zato je mreženje, izmenjava dobrih praks in strokovna podpora ključnega pomena. Jarina z organizacijo strokovnih ekskurzij, svetovanjem in razvojem kratkih dobavnih verig pomaga krepiti konkurenčnost lokalnih pridelovalcev.

Za vzpostavitev projekta Naravno*st do otrok je nujno najprej spodbuditi razvoj ekološkega kmetijstva, ki je zaradi svoje trajnostne narave edina primerna osnova za takšen koncept. Ekološko kmetovanje pa je bistveno zahtevnejše od konvencionalnega – od pridelovalcev zahteva več znanja, ročnega dela, načrtovanja in iznajdljivosti. Prav zato je podpora in povezovanje med kmeti še toliko pomembnejša.

Ozaveščeni potrošniki danes iščejo kakovost, pristno poreklo, trajnost in zgodbe – prav to pa Jarina povezuje v celostno ponudbo, ki prispeva k razvoju EKO regij ter zagotavlja bolj stabilno prihodnost lokalnega kmetijstva.

Udeleženci tokratne ekskurzije so obiskali tri primorske lokacije, ki pomembno prispevajo k razvoju lokalne in trajnostne oskrbe:

EKO Kmetija Trček iz Hrastovelj

EKO kmetija Trček je lep primer dobro delujočega medgeneracijskega sodelovanja, kjer so si družinski člani smiselno razdelili delo. Mlajša generacija skrbi za vzrejo živine, starejša pa za predelavo mesnin. Izvorno vinogradniška kmetija se je z leti razširila najprej na živinorejo, nato pa še na odprtje lastnega obrata za suhomesnate izdelke ter na vzrejo športnih konj.

Pomembna prednost njihove reje je, da so živali celo leto na paši, kar se odraža v kakovosti mesa in pristnih okusih njihovih izdelkov. Kmetija s svojim delovanjem predstavlja vzoren primer povezovanja z lokalnimi kuhinjami ter razvoja dopolnilnih dejavnosti na podeželju.

Zadruga Agraria Koper

Udeležence sta sprejela direktor Neo Štembergar in Patricija Pirnat, vodja sektorja veleprodaje in proizvodnje. Predstavila sta delovanje zadruge, ki se po obsegu umešča med tri do pet največjih kmetijskih zadrug v Sloveniji. Agraria upravlja osem lastnih trgovinic, razvejano veleprodajo in maloprodajo ter več prodajnih centrov, ki vključujejo delikateso, oddelke za sadje in zelenjavo ter prodajo fitofarmacevtskih sredstev.

V zadnjih letih je pridelava sadja in zelenjave močno izpostavljena vremenskim ekstremom, zato se pridelovalci pogosto odločajo za pokrivanje rastlinjakov in večje investicije v zaščitno infrastrukturo. Zadruga ima pri tem ključno vlogo, saj pridelovalcem nudi podporo pri načrtovanju pridelave, odkupu, logistiki in dolgoročni stabilnosti poslovanja.

EKO kmetija Štular iz Dragonje

Na kmetiji Štular v rastlinjakih pridelujejo solato, špinačo, blitvo in papriko, na prostem pa paradižnik, zelje in ohrovt. Poleti njihovo ponudbo bogatijo paradižniki, melone, mini lubenice, kumare, bučke, melancani, paprika in solata, pozimi pa pridelajo širok izbor zelenjave, med drugim blitvo, radič, česen, čebulo, motovilec, koromač, špinačo, redkvico, brokoli, ohrovt, por, zelje ter ekološki krompir in fižol. Njihova dejavnost je sprva obsegala oljkarstvo, ki pa so ga uspešno nadgradili in so danes nosilci EKO certifikata.

Gostitelj Peter je izpostavil tudi pomemben izziv ekoloških pridelovalcev: prodajo ekološko pridelane hrane, saj veliki trgovci zahtevajo pakiranje, ki povečuje stroške. Zato se pri prodaji večjim odjemalcem pogosto opirajo na zadrugo Agraria, ki jim omogoča učinkovitejši dostop do trga in stabilnejše prodajne poti.

Strokovno predavanje kmetijskih svetovalk

Zaključni del ekskurzije je bil namenjen strokovnima predavanjema kmetijskih svetovalk mag. Urške Klančar in Natalije Pelko, ki sta orisali ključne korake, izzive in priložnosti pri prehodu na ekološko pridelavo zelenjave in sadja.

Mag. Urška Klančar je predstavila temo ekološkega sadjarstva, ki jo sama opisuje kot »tek na dolge proge«. Poudarila je izjemen pomen temeljitega načrtovanja, ki vključuje premislek o tem:
– kaj bomo pridelovali (izbira primernih sort),
– kdaj bomo izvajali posamezna dela,
– kako zagotoviti, da bodo pridelki pravočasno dostavljeni trgu.

Predstavila je ključne elemente vzpostavitve uspešnega ekološkega sadovnjaka:
– izdelava načrta sadovnjaka,
– povečevanje biodiverzitete,
– vključevanje kokoši na pašo v sadovnjak kot naravne pomočnice pri omejevanju škodljivcev,
– izbor sadnih vrst, ki ustrezajo lokalnim pogojem (teren, klima, tip tal),
– ustrezna uporaba organskih gnojil,
– pravilni načini okopavanja in košnje, prilagojeni ekološkim standardom.

Natalija Pelko je poudarila, da je na področju ekološke pridelave še vedno ogromno neizkoriščenih priložnosti. Večina ekoloških kmetij danes prodaja svoje pridelke direktno, na eko tržnicah, v zadnjih letih pa močno narašča tudi spletna prodaja. Povečuje se tudi vloga zadrug, ki odkupujejo vedno več ekološke hrane, kar pridelovalcem olajša dostop do trga in omogoča lažjo distribucijo pridelkov v javne zavode.

Na področju pridelave je izpostavila ključne dejavnike uspeha ekološke kmetije:
– pestrost kolobarja,
– pokritost tal in skrb za njihovo rodovitnost,
– uporabo organskih in mineralnih gnojil,
– pojav in obvladovanje škodljivcev, ki se lahko pojavljajo skozi daljše obdobje ekološkega pridelovanja,
– vključevanje deteljno-travnih mešanic,
– učinkovito obvladovanje plevelov,
– uporabo zastirk, ki pomagajo pri zadrževanju vlage in zmanjševanju rasti plevela.

Svetovalki sta udeležencem tako ponudili celovit vpogled v izzive in priložnosti ekološke pridelave ter jih opremili z znanjem, ki je ključno za trajnostno preusmeritev pridelave zelenjave in sadja.

Mnenje udeležencev ekskurzije

Zadruga Jarina v osrednjeslovenski regiji že več kot dvajset let igra ključno vlogo povezovalca: krepi lokalno samooskrbo, omogoča učinkovite kratke dobavne verige, podpira pridelovalce pri trženju ter organizira strokovne ekskurzije, ki prinašajo prenos znanja in dobrih praks. S tem soustvarja pogoje, v katerih lahko ekološko kmetijstvo uspeva – in postaja temelj projekta Naravno*st do otrok.

Raznolikost profilov udeležencev ekskurzije – od njiv do kuhinj, od pridelovalcev do odločevalcev – je še posebej osvetlila, kako dragoceno je sodelovanje med vsemi, ki so vključeni v proces lokalne preskrbe s hrano. Izmenjava izkušenj je pokazala, da je uspešna lokalna oskrba rezultat usklajenega delovanja, razumevanja potreb in zmožnosti ter pripravljenosti na spremembe.

Tovrstne strokovne ekskurzije in projekt Naravno*st do otrok predstavljajo pomembne korake k oblikovanju skupnosti, ki zna sodelovati, se medsebojno podpirati in skupaj premikati meje – tudi na področju zakonodaje – z namenom okrepitve lokalne pridelave in dostopnosti kakovostne, lokalno pridelane hrane.

Avtor: S.O; Foto, video: S.O.