Zadnji nesreči pri Postojni sta sodu izbili dno: vozniki zahtevajo odgovore: »Takšne arogance že dolgo ne« (FOTO in VIDEO)

Po novih zastojih, zaporah in nesrečah na slovenskih avtocestah je završalo tudi na družbenih omrežjih. Edvard Kadič je Dars označil za “državo v državi” in opozoril na vprašanje, ki si ga ob kolonah zastavlja vse več voznikov: kdo zares odgovarja, ko se stvari ponavljajo?

Ko se kolone ne zdijo več naključje

Slovenske avtoceste so v zadnjih tednih znova postale prostor slabe volje, dolgih kolon in nevarnih zožitev. Vozniki se prerivajo po ozkih pasovih, ob delovnih zaporah se promet zgošča, vsaka manjša napaka pa se lahko hitro spremeni v trk. Po navedbah, ki jih izpostavlja tudi Kadič, naj bi se na istem odseku v dveh mesecih zgodilo kar 47 nesreč. Prav ta številka je v javnosti sprožila val vprašanj. Če se nesreče ponavljajo na istem mestu, ali je dovolj reči, da je vse skladno s pravili? Ali pa bi moral nekdo vendarle priznati, da pravila sama po sebi ne rešujejo voznikov, ki se vsak dan znajdejo v nevarnih razmerah?

Takšne arogance že dolgo ne.
Po včerajšnjih TV nastopih odgovornega na Darsu za promet ugotavljam, da je Dars nekakšna država v državi.
Vse je skladno z zakonodajo, s protokoli in pravili. Ceste (+trava in ograje naokoli) se razkopavajo po superstrokovnih merilih (predvidevam…

— Edvard Kadič (@EdvardKadic) May 5, 2026

Kadič: Dars kot država v državi

Na omrežju X se je ostro odzval Edvard Kadič. Po njegovih besedah je po televizijskih nastopih odgovornega na Darsu dobil vtis, da je Dars postal “nekakšna država v državi”. Zmotilo ga je predvsem pojasnjevanje, da je vse skladno z zakonodajo, protokoli in pravili, medtem ko vozniki vsak dan stojijo v kolonah in vozijo skozi nevarno zožene odseke. “Takšne arogance že dolgo ne,” je zapisal Kadič in dodal, da se zapore izvajajo, kot da bi bili prometno še vedno v letu 1972. Njegov zapis je oster, a očitno zadene živce številnih voznikov, ki imajo občutek, da jih pristojni poslušajo šele takrat, ko se na cesti zgodi najhujše.

Dela so nujna, a vprašanje ostaja: kako se izvajajo?

Nihče resno ne trdi, da cest ni treba obnavljati. Avtoceste potrebujejo vzdrževanje, širitev in varnejšo infrastrukturo. Toda bistveno vprašanje je, kako se takšna dela načrtujejo in izvajajo. Vozniki namreč ne vidijo projektnih tabel, pravilnikov in protokolov. Vidijo kolono, utripajoče luči, ozke pasove in tovornjak tik ob ogledalu. Ko se ob tem ponavljajo nesreče, se zaupanje hitro izgublja. Ljudje ne pričakujejo čudežev, pričakujejo pa občutek, da nekdo razume, kaj se dogaja na cesti, ne le v pisarni.

Da se dela izvajajo pod tako zoženimi pasovi,pri takem PLDP,je potuha izvajalcem.Tudi to,da je na odseku dolgem cca 80 km kar nekaj gradbišč,je polnjenje malh izvajalcem.Ti so z vodstvom @DARS_SI in Alenko Bratušek v popolni simbiozi. Ne kradejo,kot pravi Vukovičeva,le na 2.tiru. https://t.co/SAuyzh5Z8s

— Aleš Hojs (@aleshojs) May 4, 2026

Oglasil se je tudi Hojs: “Potuha izvajalcem”

Kritikam se je pridružil tudi nekdanji notranji minister Aleš Hojs, ki je opozoril, da se dela po njegovem izvajajo na preozkih pasovih in ob previsoki prometni obremenitvi. Zapisal je, da je to “potuha izvajalcem”, ter dodal, da je na približno 80 kilometrov dolgem odseku več gradbišč, kar je označil za “polnjenje malh izvajalcem”. Še ostrejši je bil pri povezavi med izvajalci, vodstvom Darsa in infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek, za katere je zapisal, da so “v popolni simbiozi”. S tem je zgodba dobila še politično razsežnost: ne gre več samo za jezo voznikov, ampak tudi za vprašanje nadzora, odgovornosti in načina, kako država vodi največje cestne projekte.

Ko odgovor “vse je po pravilih” ne pomiri več nikogar

Kadičev zapis je zato več kot le spletni izbruh. Je simptom širše jeze. Ljudje plačujejo vinjete, gorivo, davke in svoj čas. Ko nato slišijo, da je “vse po pravilih”, jih to ne pomiri, ampak še bolj razjezi. Ker če se na istem odseku zgodi na desetine nesreč, potem javnost ne pričakuje nasmeška in sklicevanja na pravilnike, temveč odgovornost. Ceste se bodo še naprej obnavljale, zapore bodo ostale del vsakdana. A vprašanje, ki ostaja na asfaltu, je preprosto: ali se bo kdo v resnici vprašal, kako se na teh cestah počuti človek za volanom?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Facebook